Galerija
Bolj trajnostno, a tudi konkurenčno evropsko kmetijstvo
Po ogledu dobrih slovenskih kmetijskih praks bo sledila razprava o okrepitvi dialoga med urbanimi in ruralnimi območji.
FOTO: Matej Družnik
6. 9. 2021 | 22:00
8. 9. 2021 | 12:39
6:33
A+A-
V okviru slovenskega predsedovanja svetu EU so v Sloveniji na dvodnevnem neformalnem srečanju ministri in ministrice za kmetijstvo sedemindvajseterice. Danes so si ogledali slovenske primere dobre prakse na področju kmetijstva, jutri bodo na Brdu pri Kranju razpravljali, kako okrepiti dialog med urbanimi in ruralnimi območji.
Na današnjem »izletu« po Sloveniji so ministri, med njimi tudi krovni evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski, obiskali vzgojno-izobraževalni zavod Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, kjer izvajajo izobraževalne programe o pomenu prehranske verige s poudarkom na varovanju narave in okolja ter turistični ponudbi. Sledil je ogled Evrosada, vodilnega slovenskega pridelovalca sadja, zlasti jabolk, hrušk, breskev in jagod. Z idejo povezati lokalne ponudnike je podjetje odprlo t. i. Evrosadovo tržnico, ki ponuja izdelke iz lastne pridelave in pridelave lokalnih pridelovalcev.
Jutrišnji dan bo posvečen razpravi o krepitvi dialoga med urbanimi in ruralnimi območji. To je pomembno za obrnitev negativnih trendov, ki vplivajo na ruralna območja, med katerimi so izseljevanje s podeželja v mesta, staranje podeželskega prebivalstva in manjša privlačnost podeželja za življenje in delo zaradi slabše infrastrukture in povezljivosti.
Ministri bodo govorili o vlogi podeželja v družbi in izzivih, s katerimi se podeželje spoprijema v tem procesu. Razpravljali bodo o trendih, ki bodo v prihodnje opredeljevali podeželje, ter izmenjali mnenja o tem, kako posamezne države članice vidijo sobivanje mesta in podeželja ter kako rešujejo glavne izzive sobivanja.
Nekatere evropske ministre oziroma njihove namestnike, ki so bili navzoči na terenskem obisku, med drugimi Juliena Denormandieja, ministra iz Francije, največje kmetijske proizvajalke v EU, smo povprašali, kateri bodo glavni poudarki kmetijske politike njihovih držav v obdobju 2023–2027 ter kako bodo kmetijstvo prilagodili podnebnim spremembam.
Glavna tema prihodnje kmetijske politike je prehranska suverenost EU - kako lahko popolnoma neodvisno evropske državljane oskrbujemo s kakovostno hrano. Nasloviti moramo veliko zadev. Prva je, kako ohraniti kmetijstvo konkurenčno, če dovoljujemo uvoz izdelkov, ki ne izpolnjujejo zahtev za evropske pridelovalce. To je stvar recipročnosti. Druga pomembna tema je prehod v agroekologijo, ki je nujen, če hočemo zaščititi okolje in povečati kmetijsko proizvodnjo. Francija vidi agroekologijo kot glavni pristop h kmetijski pridelavi v novi skupni kmetijski politiki. Podprli bomo vse, kar je zeleno, vendar pod pogojem recipročnosti. Nekatere evropske države niso preveč navdušene nad tem, vendar moramo to temo spraviti na dnevni red.
Če hočemo videti kmetijstvo kot del rešitve v boju proti podnebnim spremembam, bi bilo dobro pokazati državljanom, da se kmetijstvo in okolje ne izključujeta. Dober zgled je prst. V Franciji smo se odločili investirati v različne sheme, s pomočjo katerih bodo kmetje lahko spremljali, ocenjevali in investirali v zmanjšanje ogljičnega odtisa ter s tem ustvarjali vrednost.
V strateškem načrtu poskušamo narediti sistem pridelave in proizvodnje hrane bolj prijazen do podnebja in okolja. Kmetom bomo pomagali pri tem prehodu, vendar jim moramo pomagati tudi, da bodo ostali konkurenčni. Najti moramo pravo ravnotežje med podnebnimi in okoljskimi ambicijami ter ohranitvijo dobičkonosnosti kmetij. Petnajst odstotkov denarja, namenjenega za prvi steber, bomo preusmerili v drugi steber za povečanje deleža ekološkega kmetijstva. Druga tema, ki je v Nemčiji ključna, je razvoj podeželja. Da bi zmanjšali družbeno neenakost, moramo skrbeti za ruralna območja.
Kar zadeva prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam, moramo storiti dvoje: zmanjšati klimatski odtis kmetijstva, za kar smo postavili ambiciozne cilje, ki jih precej uspešno izpolnjujemo. Poleg tega je ministrstvo oblikovalo nov strateški načrt za podnebju prijaznejše kmetijstvo, ki ima več elementov.
Najprej si bomo prizadevali za trajnostno, a tudi učinkovito uporabo virov. Druga pomembna naloga je povečati odpornost in sočasno konkurenčnost naših verig preskrbe s hrano. V ta prizadevanja si želimo vključiti zlasti proizvajalce sadja, zelenjave in slaščic. Še naprej bomo podpirali tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, poskušali pa bomo skrajšati njihove preskrbne verige. Kot vsi v Evropi razmišljamo o možnostih, kako naše kmetijstvo narediti bolj zeleno in ekološko. Zadovoljni smo z obsegom površin za ekološko pridelavo, zdaj si želimo še večje pridelke in večjo prepoznavnost ekoloških živil, zato oblikujemo akcijski načrt za ekološko kmetijstvo.
O trajnosti ves čas poudarjamo, da je treba oblikovati skupno kmetijsko politiko, vendar ne smemo pozabiti na socialno in ekonomsko dimenzijo trajnosti.
Ključna točka našega strateškega načrta je zagotoviti enakopravne in pravične pogoje za vse kmete pri prehodu na okolju in podnebju prijaznejše kmetijstvo ter pri uveljavljanju digitalnih inovacij. Zelo pomembno je poskrbeti, da nihče ne bo izpuščen.
Portugalsko kmetijstvo že zdaj čuti vplive podnebnih sprememb, saj ležimo v Sredozemlju. Padavine in preskrba z vodo sta zelo pomembni zaradi namakanja. Zagotoviti moramo bolj učinkovite, bolj trajnostne namakalne sisteme, da bomo lahko uspešno kmetovali in da se bodo ljudje odločali za kmetijstvo. Druga naloga je bolj učinkovita živinoreja – zmanjšati moramo toplogredne izpuste pri reji pašnih živali. Izboljšati moramo tudi ravnanje s prstjo, vodo, energijo ter prilagoditi genetski material živali in rastlin novim razmeram.
Na današnjem »izletu« po Sloveniji so ministri, med njimi tudi krovni evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski, obiskali vzgojno-izobraževalni zavod Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, kjer izvajajo izobraževalne programe o pomenu prehranske verige s poudarkom na varovanju narave in okolja ter turistični ponudbi. Sledil je ogled Evrosada, vodilnega slovenskega pridelovalca sadja, zlasti jabolk, hrušk, breskev in jagod. Z idejo povezati lokalne ponudnike je podjetje odprlo t. i. Evrosadovo tržnico, ki ponuja izdelke iz lastne pridelave in pridelave lokalnih pridelovalcev.
Sobivanje mesta in podeželja
Jutrišnji dan bo posvečen razpravi o krepitvi dialoga med urbanimi in ruralnimi območji. To je pomembno za obrnitev negativnih trendov, ki vplivajo na ruralna območja, med katerimi so izseljevanje s podeželja v mesta, staranje podeželskega prebivalstva in manjša privlačnost podeželja za življenje in delo zaradi slabše infrastrukture in povezljivosti.
Ministri bodo govorili o vlogi podeželja v družbi in izzivih, s katerimi se podeželje spoprijema v tem procesu. Razpravljali bodo o trendih, ki bodo v prihodnje opredeljevali podeželje, ter izmenjali mnenja o tem, kako posamezne države članice vidijo sobivanje mesta in podeželja ter kako rešujejo glavne izzive sobivanja.
Nekatere evropske ministre oziroma njihove namestnike, ki so bili navzoči na terenskem obisku, med drugimi Juliena Denormandieja, ministra iz Francije, največje kmetijske proizvajalke v EU, smo povprašali, kateri bodo glavni poudarki kmetijske politike njihovih držav v obdobju 2023–2027 ter kako bodo kmetijstvo prilagodili podnebnim spremembam.
Julien Denormandie
Julien Denormandie
francoski kmetijski ministerGlavna tema prihodnje kmetijske politike je prehranska suverenost EU - kako lahko popolnoma neodvisno evropske državljane oskrbujemo s kakovostno hrano. Nasloviti moramo veliko zadev. Prva je, kako ohraniti kmetijstvo konkurenčno, če dovoljujemo uvoz izdelkov, ki ne izpolnjujejo zahtev za evropske pridelovalce. To je stvar recipročnosti. Druga pomembna tema je prehod v agroekologijo, ki je nujen, če hočemo zaščititi okolje in povečati kmetijsko proizvodnjo. Francija vidi agroekologijo kot glavni pristop h kmetijski pridelavi v novi skupni kmetijski politiki. Podprli bomo vse, kar je zeleno, vendar pod pogojem recipročnosti. Nekatere evropske države niso preveč navdušene nad tem, vendar moramo to temo spraviti na dnevni red.
Če hočemo videti kmetijstvo kot del rešitve v boju proti podnebnim spremembam, bi bilo dobro pokazati državljanom, da se kmetijstvo in okolje ne izključujeta. Dober zgled je prst. V Franciji smo se odločili investirati v različne sheme, s pomočjo katerih bodo kmetje lahko spremljali, ocenjevali in investirali v zmanjšanje ogljičnega odtisa ter s tem ustvarjali vrednost.
Friedrich Wacker
Friedrich Wacker
vodja generalnega direktorata za evropske zadeve, mednarodno sodelovanje in ribištvo na nemškem kmetijskem ministrstvuV strateškem načrtu poskušamo narediti sistem pridelave in proizvodnje hrane bolj prijazen do podnebja in okolja. Kmetom bomo pomagali pri tem prehodu, vendar jim moramo pomagati tudi, da bodo ostali konkurenčni. Najti moramo pravo ravnotežje med podnebnimi in okoljskimi ambicijami ter ohranitvijo dobičkonosnosti kmetij. Petnajst odstotkov denarja, namenjenega za prvi steber, bomo preusmerili v drugi steber za povečanje deleža ekološkega kmetijstva. Druga tema, ki je v Nemčiji ključna, je razvoj podeželja. Da bi zmanjšali družbeno neenakost, moramo skrbeti za ruralna območja.
Kar zadeva prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam, moramo storiti dvoje: zmanjšati klimatski odtis kmetijstva, za kar smo postavili ambiciozne cilje, ki jih precej uspešno izpolnjujemo. Poleg tega je ministrstvo oblikovalo nov strateški načrt za podnebju prijaznejše kmetijstvo, ki ima več elementov.
Marija Vučković
Marija Vučković
hrvaška kmetijska ministricaNajprej si bomo prizadevali za trajnostno, a tudi učinkovito uporabo virov. Druga pomembna naloga je povečati odpornost in sočasno konkurenčnost naših verig preskrbe s hrano. V ta prizadevanja si želimo vključiti zlasti proizvajalce sadja, zelenjave in slaščic. Še naprej bomo podpirali tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, poskušali pa bomo skrajšati njihove preskrbne verige. Kot vsi v Evropi razmišljamo o možnostih, kako naše kmetijstvo narediti bolj zeleno in ekološko. Zadovoljni smo z obsegom površin za ekološko pridelavo, zdaj si želimo še večje pridelke in večjo prepoznavnost ekoloških živil, zato oblikujemo akcijski načrt za ekološko kmetijstvo.
O trajnosti ves čas poudarjamo, da je treba oblikovati skupno kmetijsko politiko, vendar ne smemo pozabiti na socialno in ekonomsko dimenzijo trajnosti.
Maria do Céu Antunes
Maria do Ceu Antunes
portugalska kmetijska ministricaKljučna točka našega strateškega načrta je zagotoviti enakopravne in pravične pogoje za vse kmete pri prehodu na okolju in podnebju prijaznejše kmetijstvo ter pri uveljavljanju digitalnih inovacij. Zelo pomembno je poskrbeti, da nihče ne bo izpuščen.
Portugalsko kmetijstvo že zdaj čuti vplive podnebnih sprememb, saj ležimo v Sredozemlju. Padavine in preskrba z vodo sta zelo pomembni zaradi namakanja. Zagotoviti moramo bolj učinkovite, bolj trajnostne namakalne sisteme, da bomo lahko uspešno kmetovali in da se bodo ljudje odločali za kmetijstvo. Druga naloga je bolj učinkovita živinoreja – zmanjšati moramo toplogredne izpuste pri reji pašnih živali. Izboljšati moramo tudi ravnanje s prstjo, vodo, energijo ter prilagoditi genetski material živali in rastlin novim razmeram.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji