Ljubljana – Čeprav je ljubljanski živalski vrt zaradi ukrepov za preprečitev širjenja okužbe s koronavirusom že od sredine marca zaprt za obiskovalce, se življenje v njem ni niti slučajno ustavilo. Prej nasprotno. Pod Rožnikom v številnih oborah kar prekipeva od življenja, saj so živali, ki imajo v njih stalno prebivališče, dobile naraščaj. Na začetku pomladi so na svet privekali mladiči mare, zebre ter indijskih ježevcev in starši imajo zdaj z njimi ogromno dela.
Ljubeče bodičaste mame
Indijskim ježevcem, ki jih uvrščamo v skupino glodavcev in pri katerih mame kljub bodicam veljajo za izjemno skrbne in ljubeče, sta se mladiča skotila pred dnevi. Kot pravijo v živalskem vrtu, sta že takoj po rojstvu odprla oči in imela dlake, njune mehke bodice pa so otrdele nekaj ur po veselem dogodku.
Kljub dolgim bodicam so samice indijskih ježevcev skrbne in ljubeče mame. FOTO: Ivan Esenko
Za zdaj se pri mami še hranita z mlekom in se stiskata k njenemu bodečemu kožuhu, a že kmalu bosta lahko sama glodala hrano. Sporazumevajo se tako, da šklopotajo z bodicami, cvilijo in godrnjajo. Ko samica brani mladiče, nasrši votle bodice, z njimi rožlja, topota z zadnjimi nogami in se godrnjavo oglaša. Pri indijskih ježevcih ima pri vzreji zaroda glavno besedo mama, pomaga pa ji tudi samec.
Črtasta edinka
Čreda zeber, v kateri so samec Bili ter samici Hanka in Srečka, je zrasla za tretjino. Srečka, ki se je pred leti skotila pod Rožnikom, je na materinski dan postala mama črtastemu mladiču, ki so ga poimenovali Sanaa, kar v svahiliju pomeni »umetnina«. Vsaka zebra je namreč umetnina zase, saj niti dve nimata enakega vzorca prog, mama pa si z zadrževanjem ob mladiču in odganjanjem drugih zeber zagotovi, da si mladič zapomni njenega. Po njenih dolgih nogah v živalskem vrtu sklepajo, kako velika bo Sanaa, ko bo odrasla.
Vseh mladičev jim še ni uspelo prešteti
Naraščaja se v ljubljanskem živalskem vrtu veselijo tudi pri marah. FOTO: ZOO Ljubljana
Mare, pri katerih si samec in samica zvestobo obljubita za vse življenje, živijo v ogradi s še drugimi pari, podzemni brlog pa je rezerviran izključno za novorojence, ki so v njem varni pred plenilci. Iz zavetja pogledajo samo, ko mimo pride njihova mama, da jih podoji, samice pa dovolijo sesati samo svojim mladičem.
Mare, pri katerih si samec in samica zvestobo obljubita za vse živjenje, živijo ogradi s še drugimi pari, podzemni brlog pa je rezerviran izključno za novorojence. FOTO: ZOO Ljubljana
V živalskem vrtu so na pragu brloga že opazili prve mladiče, a še ne vedo, koliko bo vseh. Do takrat, ko bodo spet lahko odprli vrata za obiskovalce, pa pravijo, da bodo oskrbniki spremljali in dokumentirali odraščanje vseh mladičev in o dogajanju obveščali javnost, da »boste vi lahko ostali doma«.
Komentarji