Želijo ustvariti center, ki bo magnet za strokovnjake

Ljubljana – Naša največja zdravstvena ustanova v prihodnjih desetih letih potrebuje od petsto milijonov do milijarde evrov, razlaga njen prvi mož, generalni direktor Janez Poklukar. Že od začetka – konec meseca bo minilo 44 let od njenega odprtja – se je premalo vlagalo v njeno infrastrukturo, a omenjenih sredstev ne potrebuje le za posodobitev ali gradnjo nove, ampak tudi za kadre in izvedbo projektov.



Če ljubljanski UKC primerjamo z dunajskim kliničnim centrom AKH, so številke precej podobne: podobno je število zaposlenih, bolnišničnih postelj in opravljenih storitev. Vseeno ju ločuje pomembna razlika, AKH razpolaga s proračunom 1151 milijonov evrov, medtem ko je imel UKC lani na voljo 527 milijonov evrov. Prav tako ima AKH v žepu pogodbo z regijsko vlado, ki ji bo v prihodnjem desetletju prinesla milijardno investicijo v infrastrukturo in projekte, za kar si v svojem mandatu prizadeva tudi Poklukar.
 

O priložnostih

»Države, ki so zdravstveno razvite, več vlagajo v zdravstvo. Trenutno ima Slovenija priložnost, da v eno prihodnjih gospodarskih panog – kolikor se čudno sliši, je zdravstvo ena hitreje rastočih gospodarskih panog na svetu – ustrezno investira. Ustvarja lahko dodatna delovna mesta, ki bodo tuje strokovnjake privabili k nam,« razmišlja.

Ob vseh izzivih, s katerimi se je začel spopadati po prevzemu funkcije, je posebno velik izziv ohraniti in privabiti nov kader. Ker je naš izobraževalni sistem na zdravstvenem področju na visoki ravni, iz njega namreč prihajajo izjemni strokovnjaki, je prepričan, da z odhodom tu izšolane stroke v tujino nastaja dvakratna izguba. Zato jih je treba zadržati z ustreznimi pogoji dela ter jim omogočiti, da uresničijo svojo vizijo.
 

Kaj je potrebno prenove?

Ena od prioritet v prihajajočem letu bo obnova kliničnega oddelka za kirurške okužbe, v vrednosti od enega do dveh milijonov evrov. Podobne vrednosti bo prenova vertikalnega električnega voda v glavni stavbi, ki je nespremenjen od odprtja klinike leta 1975, ob prenehanju njegovega delovanja pa bi odpovedala celotna stavba, opozarja Poklukar.



Tudi dvigala so stara, zato upajo, da bo javni razpis za njihovo prenovo končan že letos. Nadgraditi je treba tudi sistem požarne varnosti, kar ocenjuje na pet do deset milijonov, prav tako že dolgo čakajo na dokončanje prostorov diagnostično-terapevtskega servisa. Gradbena dela so se začela leta 2006, a projekt, ki bo na koncu vreden več kot 130 milijonov evrov, še vedno ni končan. Tudi če bo vse potekalo gladko, ne bo zaživel še najmanj dve do tri leta. Direktor poudarja, da je med večjimi izzivi še infekcijska klinika, ki za zdaj nima zmogljivosti, če bi se v državi, denimo, pojavilo več bolnikov s hemoragično mrzlico.

V težkih razmerah je tudi gastroenterološka klinika, zato na lokaciji sedanje Bohoričeve potrebujejo novo kliniko. Računajo, da bodo zanjo odšteli od 40 do 50 milijonov evrov. Zaradi vseh potrebnih novogradenj in širitev je na območju medicinske fakultete, kjer si predvidoma obetajo še novo maksilofacialno kirurgijo oziroma stomatološko kliniko, in na območju zavoda za transfuzijsko medicino odprt občinski podrobni prostorski načrt. Z javnim natečajem iščejo prostorske rešitve za vse navedene ustanove.

Hkrati za vse te stavbe pripravljajo dokumentacijo za energetsko sanacijo, saj država zanjo lahko pridobi 40 odstotkov nepovratnih sredstev. Investicije potrebujejo še v bolnišnici Petra Deržaja, negovalni bolnišnici, na ortopedski kliniki in zavod za varstvo pri delu. S tem bodo pridobili nujne prostore za klinični oddelek za hematologijo ter celotno transplantacijsko dejavnost UKC.
 

Kako razvijati klinični center?

 Ne glede na vse izzive, ki so pred ljubljanskim UKC, in ne glede na vse težave njegov direktor zatrjuje, da je to še vedno ena najbolj priznanih in visoko strokovnih ustanov na medicinskem področju oziroma center odličnosti.

Takšnega bodo lahko ohranili le z naložbami, nekaj manevrskega prostora pa imajo tudi pri dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s katerim se nameravajo srečati do konca meseca. Ta jim ne plačuje presežka opravljenih storitev, ki so določene z letnim načrtom.

Poklukar zato pravi, da se bo »tudi ZZZS moral prilagoditi, stopiti v 21. stoletje in slediti spremembam prebivalstva ter zdravstvenim storitvam, ki jih izvajalci moramo zagotoviti ljudem«. Kot ustanova s posebnim statusom v zdravstvu v Sloveniji, so pred dnevi izstopili iz združenja zdravstvenih zavodov. V prihodnje bodo sami ali s še kakšnim partnerjem iskali pot in konsenz z ZZZS, kako razvijati klinični center, napoveduje Poklukar.

Pogovor z generalnim direktorjem UKC Ljubljana bomo objavili v jutrišnji Sobotni prilogi.