Zdravstvo se bo zapiralo samo

Ljubljana – V torek je bilo v državi 707 na novo odkritih okužb z novim koronavirusom. Vlada z dodatnimi ukrepi, ki bi pomagali omejiti širjenje virusa, ni mogla več odlašati. Večina ljudi si ukrepov, še posebno tistih najbolj restriktivnih, ne želi, a manevrskega prostora ni več veliko in verjetneje je, da se bodo ti v prihodnje še stopnjevali, vsaj dokler se skokovita rast obolelih ne bo umirila. Izračuni Instituta Jožef Stefan (IJS) kažejo, da se hitro bližamo pogojem za ponovno razglasitev epidemije, virus pa pospešeno vdira tudi med najranljivejše, to je v domove starejših občanov in bolnišnice.



Slabih podatkov ne ugotavljamo le v Sloveniji, ampak po vsej Evropi, kjer nobena država ni več obarvana zeleno. V zadnjih dveh tednih se je število na novo okuženih v Sloveniji s 179 na sto tisoč prebivalcev povečalo na skoraj 203. Spodbudnejši je podatek o smrtnih primerih na sto tisoč prebivalcev v obdobju zadnjih dveh tednov – z 0,3 smrti smo na evropskem repu. Za primerjavo: na prvem mestu so s 3,6 smrti Španija, Češka in Romunija.

Na Institutu Jožef Stefan navajajo, da se je ocenjeno reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi povprečno okuži vsak okuženi v Sloveniji, povečalo na 1,93. Epidemija pa se povečuje s podvojitvenim časom 7,4 dneva, kar pomeni, da se bo v dobrem tednu število na novo okuženih podvojilo.

Upajo, da ljudje sprevidijo

»Približno deset odstotkov okuženih bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje, petina od teh pa je neposredno življenjsko ogroženih. Čez deset dni lahko pričakujemo, da bo 70 bolnikov moralo v bolnišnico in petnajst na oddelek za intenzivno zdravljenje. Ti oddelki so ozko grlo, saj bolniki dolgo ležijo tam, zato zmanjkuje postelj,« je povedal Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na ljubljanski infekcijski kliniki. Včeraj so imeli na navadnih posteljah 175 bolnikov, na intenzivnih pa 35. Postelje, ki so jih pripravili za bolnike s covidom-19, so zasedene. In prav zaradi tega bo treba začeti omejevati delo na drugih oddelkih, saj so kadrovske zmogljivosti v teh časih zelo omejene.

Zdravnik Aleksander Stepanović, direktor škofjeloškega zdravstvenega doma in strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske, osebno meni, da bi bilo treba začasno zapreti nekatere preventivne dejavnosti. »Druge dejavnosti, v katerih so bolniki že naročeni in imajo datum, naj potekajo, dokler bo to mogoče.«

Dodal je, da žal tudi zdravstveni delavci zbolevajo ali so v karanteni, in posledično ni ljudi, ki bi izvajali vse preglede. »Najbrž tako niti ni vprašanje, ali naj se kaj ukine, ker se bodo stvari žal zapirale same. Upajmo, da bodo ljudje spoznali, da to vendarle ni šala in da je v skrajnem primeru lahko zaradi tega virusa ogroženo življenje vseh, ne samo starejših in bolnih. Če ne bo nikogar, ki bi vozil reševalno vozilo, bo tudi pomoč v primeru nesreč lahko prišla prepozno.«

Proti zapiranju dejavnosti

Zobozdravniki si kljub slabim epidemiološkim razmeram ne želijo, da bi zapirali zobozdravstveno dejavnost. Opozarjajo, da bi tak ukrep v zelo neugoden položaj postavil vse bolnike, ki so zdaj sredi zdravljenja, pa tudi tiste, ki bodo takšno zdravljenje potrebovali v času, ko bi bile ordinacije zaprte in bi bila mogoča le obravnava nujnih stanj.

Z Zdravniške zbornice Slovenije so sporočili, da je v tej smeri odbor za zobozdravstvo v stiku s svetovalno skupino za covid-19 na ministrstvu za zdravje. Tako podajajo konstruktivne predloge, ki bi omogočili ohranjanje delovanja ordinacij glede na trenutne epidemiološke razmere, to so predvsem opuščanje dolgih aerosolnih posegov, ki so najbolj kritični za prenos okužbe v zobozdravstveni ordinaciji.

»Če se bo svetovalna strokovna skupina za covid-19 oziroma vlada na določeni točki odločila za zapiranje celotnega zdravstva, bodo za zobozdravstvo najverjetneje veljali isti protokoli, kot so veljali ob prvem valu epidemije. Če se bo to zgodilo, si želimo, da bi bili ti ukrepi časovno čim bolj omejeni,« so zapisali na zbornici.

Dejavnost si želijo v polnosti ohraniti tudi gostinci, frizerji in kozmetičarji, saj bo škoda, ki jo bo povzročilo zapiranje, čeprav začasno, velika.

Sicer pa je pet od dvanajstih slovenskih regij trenutno še pod mejno vrednostjo 140 okužb na sto tisoč prebivalcev v dveh tednih, sedem pa daleč nad njo. Največ okuženih imata gorenjska in koroška regija. Zelo veliko jih je tudi v osrednjeslovenski in zasavski regiji, ki sta pred savinjsko, jugovzhodno Slovenijo in posavsko regijo. Najmanj okuženih imata obalno-kraška in primorsko-notranjska regija. Sledi jima goriška regija, na meji med rumeno in rdečo sta pomurska in podravska regija.