Ljubljana – Medicinske sestre so tako kot drugo zdravstveno osebje med epidemijo novega koronavirusa izčrpane, tako v velikih bolnišnicah kot na drugih področjih zdravstvenega varstva.

»Izvajalci zdravstvene in babiške nege so zaradi velikih obremenitev, ki jih povzroča epidemija, izčrpani in izgoreli, na robu zmogljivosti,« poudarja Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege – zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (Zbornice - Zveze).

Poleg fizične utrujenosti in izčrpanosti se med medicinskim osebjem pospešeno pojavlja tudi vedno več stresa.




Na te težave so opozorili na nedavnem 17. simpoziju zdravstvene in babiške nege, ki je potekal pod geslom Z medicinskimi sestrami in babicami do zdravja za vse in je pritegnil 900 udeležencev. Seveda virtualno.

Ažmanova je na simpoziju med drugim dejala: »Izvajalci zdravstvene in babiške nege ter oskrbe smo ključni za zagotavljanje zdravstvenega varstva tako lokalno kot svetovno, še zlasti v času in razmerah, v katerih smo.«




 

Pravica do zdravja ni le pravica do zdravstvenega varstva

Na zbornici to že dolgo poudarjajo, v tem zahtevnem letu, ki ga zaznamuje epidemija, še toliko bolj. Na velike težave medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev je na simpoziju opozoril tudi Peter Svetina, varuh človekovih pravic: »V tej krizi se dokazuje, da potrebujemo več sodelovanja med strokami in solidarnost med vsemi iz različnih strok, ki ste v tem času najbolj obremenjeni.«

Svetina je še dejal, da pravica do zdravja obsega več kot le pravico do zdravstvenega varstva, zdravje pa ne zadeva le posameznikovega fizičnega vidika, ampak tudi psihosocialni vidik.

Dr. Aiga Rurane, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, je na virtualnem simpoziju, kot so zapisali v sporočilu za javnost, prav tako spregovorila »o ključni vlogi medicinskih sester in babic, ki predstavljajo več kot polovico zdravstvenih delavcev, pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe«, govorila je tudi o krepitvi zdravstvene nege in babištva v Evropi.

Preobremenjenost vodi v stres

O posledicah stresa pri zaposlenih v slovenskih bolnišnicah je na simpoziju spregovorila dr. Mojca Dobnik. Predstavila je raziskavo, ki jo je med zaposlenimi v zdravstveni negi v v 21 bolnišnicah izvedla v somentorstvu z dr. Matjažem Maletičem in prof. dr. Brigito Skela Savič.

V njej so ugotovili, da med velike težave sodijo pomanjkanje ustrezno izobraženih zaposlenih v zdravstveni negi, delovne zahteve in preobremenjenost zaposlenih, kar vodi v stres, prav tako so mednje uvrstili kadrovske stiske, nadurno delo, pa tudi nepravilno načrtovanje in vodenje zaposlenih.

Dobnikova je še povedala, da vse raziskave ugotavljajo enako: večplasten pritisk, ki so ga medicinske sestre deležne pri vsakodnevnem delu, povzroča čezmeren stres.

Za obvladovanje dejavnikov stresa je treba izboljšati delovne razmere in kakovost življenja zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem s sprejetjem in izvajanjem ukrepov – med drugim tudi kadrovskih standardov in normativov – ki bodo omogočili uvajanje sprememb v zdravstvu.