Zdravstvene tegobe ne poznajo počitnic

Medtem ko se rdeči in oranžni alarmi, ki opozarjajo na velike toplotne obremenitve, možnost neviht, toče in drugih vremenskih pojavov vrstijo drug za drugim, je nestabilen zrak ena od najpogosteje slišanih besednih zvez v tem času. Vremensko dogajanje pa lahko škodljivo vpliva tudi na zdravje, zato obiski zdravnikov v poletnih mesecih ne upadajo več v takšni meri, kot so še pred nekaj leti.

Eden od razlogov, da se poleti ne znižata število pacientov v ordinacijah ali število obravnav, ki jih zdravniki opravijo na daljavo, je pomanjkanje družinskih zdravnikov, ki v času dopustov sprejemajo tudi paciente kolegov. Vendar, kot pojasnjuje dr. Primož Kus iz ambulante družinske medicine Kus, so med pogostimi razlogi tudi respiratorne okužbe. Te so skupaj s covidom-19 prisotne vse leto, zato poleti ni velike razlike v številu obolenj v primerjavi z jesensko-zimskim obdobjem.

Alergije

Poleti imajo pacienti največ težav zaradi alergij. »Marsikatero sezonsko alergijsko astmo, sezonski alergijski dermatitis in težavo s kožo ter nosno-očesno alergijo bi posamezniki, ki že poznajo svoje alergije, lahko omilili,« pravi dr. Kus in poziva k spremljanju koledarja cvetenja posameznih alergenih rastlin. Na podlagi tega lahko tisti, ki imajo težave z alergijami, pravočasno začnejo jemati zdravila, ki jih jemljejo tudi sicer ob težavah z alergijami ter tako preprečijo stopnjevanje težav.

Dehidracija

Pogosta težava je dehidracija, ki je lahko nevarna predvsem za otroke in starejše. Za slednje je še posebej zahrbtna, saj starejši ljudje včasih ne začutijo žeje. Pomembna je redna hidracija, pri čemer po Kusovih besedah pitje samo vode ni dovolj, saj moramo ob fizičnih naporih in potenju nadomeščati tudi elektrolite in soli. Ko se odpravimo na izlet, tudi če je krajši, je zato zelo pomembno, da s seboj vzamemo dovolj ustrezne tekočine. Pri nakupovanju izotoničnih pripravkov pazimo na vsebnost sladkorja v njih. Pitje alkohola organizem še dodatno izsuši, zato moramo biti poleti še bolj previdni pri vnosu. Prav tako sogovornik svari pred naraščajočo uporabo nikotinskih izdelkov, ki se v toplejših mesecih še poveča.

Krvni tlak in zastajanje vode

Vročina vpliva na žilni sistem tako, da se pri starejših v tem času pogosto pojavljajo težave z nihanjem krvnega pritiska. V daljših vročinskih valovih se žile razširijo in tlak se lahko zniža. Zato naj ga zlasti tisti, ki imajo kronično terapijo, redno merijo. Morda se bo na podlagi teh podatkov zdravnik odločil za prilagoditev oziroma zmanjšanje odmerka zdravil še preden bi se pojavili vrtoglavica, omotičnost in slabo počutje. Več težav imajo tudi ljudje s krčnimi žilami in krončinimi limfnimi ter venskimi boleznimi.

Vročina pri starejših povzroča težave z nihanjem krvnega pritiska. FOTO: Črt Piksi/Delo

»Zaradi vročine se žile bolj razširijo, ljudje pa zaradi zunanje temperature ne nosijo kompresijskih nogavic, ki pomagajo preprečevati zatekanje zaradi zastajanja tekočine v telesu. Svetujem pogoste hladne kopeli s tušem, med počitkom naj bodo noge v razbremenilnem vodoravnem položaju. V lekarnah so na voljo heparinski geli, ki so zelo učinkoviti za hlajenje, niso mastni, se hidro absorbirajo, zmanjšujejo oteklino in preprečujejo nadaljnje težave,« pojasnjuje Primož Kus, ki je eden prvih zdravnikov, s katerimi se lahko v okviru zavarovanja Zdravnik 360 pacienti pogovorijo na daljavo.

Vročina in hlajenje prostorov

Opozarja še na premišljeno uporabo in redno vzdrževanje klimatskih naprav. Ko uravnavamo temperaturo v prostorih, pazimo, da razlika z zunanjim zrakom ni večja od desetih stopinj Celzija. Priporoča nastavitev temperature na 22–25 stopinj Celzija. Pomembno je, da je prehod iz zunanje v notranje temperature postopen: torej, da je temperatura v hodniku višja kot v naslednjem prostoru, v katerega vstopamo, da se telo počasi privadi na spremembo.

Naprave morajo delovati z manjšim fenom, ki ni usmerjen neposredno proti ljudem, redno moramo čistiti filtre. Temu morajo zadostno pozornost nameniti še zlasti v javnih prostorih in ustanovah, s čimer preprečimo dodatno tveganje za okužbe, kot so legionarska bolezen in druge bakterijske okužbe dihal, ki se lahko kažejo tudi kot hujše bakterijske pljučnice, ki potrebujejo daljše antibiotično zdravljenje.

Klimatizirane prostore moramo redno prezračevati in zagotavljati dotok svežega zraka. Priporočljivo je tudi spremljanje vlažnost zraka v prostorih, ki jo po potrebi lahko uravnavamo z vlažilniki. »Z uporabo klimatske naprave vlaga v prostoru lahko preveč upade, kar pri daljšem zadrževanju v prostoru lahko vodi do suhe kože in oči ter draženja sluznic oči in zgornjih dihal,« je opozoril sogovornik.

Sonce

Spomnil je še na izogibanje soncu med 11. in 17. uro, ko je UV-indeks najvišji ter na ustrezno zaščito s kremo z visokim zaščitnim faktorjem, ki jo uporabimo pol ure pred stikom s soncem in jo ob daljšem izpostavljanju nanesemo ponovno. Nadenemo si dolge rokave in pokrivala. S tem in s postopnim izpostavljenem ter pripravljanjem kože tisti, ki so še posebej občutljivi, lahko zelo zmanjšajo alergijo na sonce.

S postopnim izpostavljenem ter pripravljanjem kože tisti, ki so še posebej občutljivi, lahko zelo zmanjšajo alergijo na sonce. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Klopi

Poleti je zelo pomembna tudi zaščita proti klopom, ki jih prenašajo klopni meningoencefalitis in boreliozo. Primarna zaščita so repelenti, svetla oblačila in samopregledovanje po vrnitvi iz travnika ali gozda, pravi zdravnik. Klopa s telesa odstranimo s posebno pinceto. Če rilček ostane prisesan, to ne predstavlja tveganja, saj odpade sam. Pomembno je predvsem, da klop ni prisesan več kot 24 ur, kajti v tem času nas lahko že okuži.

Klopi so se nadpovprečno namnožili v Ljubljani, zlasti na območju Tivolija

Klopni meningoencefalitis uspešno preprečujemo z rednim cepljenjem, klopno boreliozo, ki je bakterijska okužba, pa lahko v prvi kožni fazi zdravimo z antibiotikom. »Če na mestu uboda v prvih treh tednih po piku opazimo tipičen rdeč kolobar, moramo obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezno terapijo z antibiotiki. S pravočasno terapijo lahko preprečimo razvoj bolezni in pozne faze, ko je potrebno tudi večtedensko ali celo večmesečno kompleksnejše bolnišnično zdravljenje,« pomen zgodnjega odkritja znakov okužbe poudarja Primož Kus in spomni na ustrezno samozaščitno ravnanje na potovanjih v druge dele sveta.

Na potovanjih

Med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami, so okužbe, kot so potovalna driska, prebavne motnje in tudi bolj zapletene in zahtevne tropske bolezni. »Z njimi se poleg infekcijske klinike čedalje pogosteje srečujemo tudi v ambulantah družinske medicine. Nekatere od njih, na primer malarijo, ziko, dengo, rumeno mrzlico, zahodnonilsko vvročico, prenašajo komarji in jih lahko preprečimo s terapijo s tableti ali s cepljenjem,« pravi sogovornik, osnova, kot dodaja, pa je uporaba repelentov in zaščitnih oblačil.Več nasvetov, kako se obvarovati pred tovrstnimi boleznimi, dobijo potniki v ambulanti za cepljenje in potovalno medicino pri NIJZ.