Zdravstvena reformna zakona v čakalnici

»Nič se ne bo spremenilo, tudi zdravstvena reforma se ne bo zaustavila. Bomo pa poskušali čim prej pridobiti novo ekipo, jo predstaviti in vpeljati v delo. Ključna je ekipa, ne posameznik,« je predsednik vlade Robert Golob zagotovil takoj po petkovem odstopu zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Toda že včeraj je nato koalicija umaknila zahtevo, da se na prihajajoči izredni seji državnega zbora obravnava tudi predlog zakona o digitalizaciji zdravstva.

Vsaj uradno so sicer pojasnili, da za pripravo ustreznih dopolnil, ki bi odgovorila na pomisleke zakonodajno-pravne službe, ni dovolj časa – matični odbor bi predlog namreč obravnaval jutri –, a neuradno je slišati, da se je umik zgodil, ker ministra, ki bi zagovarjal reformiranje zdravstvenega sistema, na sredinem odboru pač ni.

Koalicija je namreč za zakonom stala kljub ostrim kritikam informacijske pooblaščenke, ki je celo podvomila o njegovi ustavnosti. Nasprotovali pa mu nista niti obe opozicijski stranki. Slišati je bilo navedbe, da je za uspešnejše delovanje zdravstvenega sistema ključno, da so poenoteni podatki sploh na voljo. »Po tem, ko bo zakon začel veljati, bomo končno imeli dostop do vseh podatkov, vsi pacienti bodo prek digitalne platforme videli, kdo pregleduje zdravstvene podatke – imamo jasno transparentnost in iz vseh izvajalcev storitev bodo prišli podatki v enotni sistem,« je po sprejetju zakona na vladi navedel zdaj že minister v odstopu in napovedal, da si želi, da bi ta začel veljati s 1. januarjem 2024, kar pa se zdaj najverjetneje še ne bo zgodilo.

Povsem zaustavilo pa se je tudi sprejemanje drugega zakona, ki ga je koalicija označevala za reformnega – o strukturnih spremembah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) namreč ni soglasja ne koalicije in ne socialnih partnerjev, ki so nazadnje predlagane rešitve kritično zavrnili.

Vso pristojnost želi imeti v rokah vlada. Sprejemala bi celo statut

Kot rečeno, iz Gibanja Svoboda je sicer slišati zagotovila, da naj bi sprejemanje reformnih zakonov nadaljevali, a pojasnil, kako in kdo naj bi to storil, ni. Začasno bo po tem, ko se bo državni zbor seznanil z odstopom, vodenje resorja prevzel predsednik vlade sam, a najverjetneje bo šele naslednik Danijela Bešiča Loredana prenesel odgovor, kaj se bo zgodilo z omenjenima zakonoma.

Med kandidati za novega ministra se omenjajo nekdanja ministra Dorijan Marušič in Samo Fakin, prvi mož ljubljanskega kliničnega centra Marko Jug, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar in prvi mož celjske bolnišnice Dragan Kovačić.

Kot je dejal prvi mož strateškega sveta Erik Brecelj, bo Golob temeljito premislil, komu bo zaupal ta položaj. Bešiča Loredana so mu številni odsvetovali zaradi njegove lastnosti, da ne posluša ali težko posluša druge, a se je vseeno odločil zanj. Zdaj, pravijo viri, napake ne sme ponoviti.

Vodenje ministrstva za zdravje bo začasno prevzel premier Golob