Gradivo ministra je prihajalo še ponoči pred sejo

Zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu je bil edina vsebina današnje izredne, za javnost zaprte seje ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Izredno sejo je predsednik ESS Jakob Počivavšek sklical na prošnjo ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki ni mogel počakati redne seje prihodnji petek, saj mnenje o zakonu potrebuje prej, da bi zakon čim prej lahko uvrstil na sejo vlade. Kako se je odzval ESS na predvideno informatizacijo?

Naprej z digitalizacijo

»Namen zakona o digitalizaciji ni sporen, vsi podpiramo poenotenje podatkov in njihovo centralizacijo. Pri tem pa smo v razpravi opozarjali, da mora biti zadoščeno varstvu osebnih podatkov, zelo kritizirana je bila namera o ustanovitvi podjetja za upravljanje podatkov, prav tako tudi namera, da naj bi informatizacijo financiral ZZZS s sredstvi, zbranimi za zdravljenje bolnikov,« je povedal Jakob Počivavšek, predsednik ESS, po končani seji.

Največja težava podjetje

Najbolj problematizirano, pravi sogovornik, pa je bilo to, da bi občutljive zdravstvene podatke vsakega od nas upravljalo podjetje, ki izpolnjuje cilj dobička in se od njega pričakuje, da bo ravnal tržno. Proti podjetju so bili celo predstavniki gospodarstva, nekateri pa so idejo podjetja podprli. »Pogajalska skupina je kot primernejšo obliko predlagala agencijo,« je dejal Počivavšek. »V razpravi smo se izrekli tudi proti financiranju informatizacije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na začetku naj bi ta znašala sto milijonov evrov – tako kot zdaj –, čez nekaj let pa šest odstotkov iz sredstev, ki bodo namenjena za zdravstvene storitve, to je 160 milijonov evrov. Danes ta denar prejemamo iz proračuna, ZZZS, NIJZ in zavodov, v prihodnje pa bi vse šlo iz obveznega zavarovanja,« je povedal Počivavšek.

Ni čistopisa zakona

Seja je trajala poldrugo uro. Delodajalci in delojemalci so se najprej seznanili s poročilom pogajalske skupine ESS, ki je bila ustanovljena posebej za prva dva reformna zakona. »Nato smo se seznanili še z gradivom, ki je prihajalo z ministrstva za zdravje še ponoči pred samo sejo,« je povedal Počivavšek. Vendar pa, tako meni sogovornik, med gradivom ni bilo čistopisa zakona, ki so ga obravnavali. Do zakona se tako pravzaprav niso mogli opredeliti. »Sprejeli smo sklep, naj ministrstvo za zdravje upošteva pripombe naše pogajalske skupine in informacijske pooblaščenke pri pripravi zakona ter pošlje ESS čistopis,« je dejal predsednik ESS.

Če bo minister za zdravje pri pripravi čistopisa upošteval pripombe informacijske pooblaščenke, zakon še ne more prav kmalu na vlado. Opozorila je, da zakon še ni primeren za obravnavo in da še dolgo ne bo, saj bi bilo treba najprej izvesti celovito analizo učinkov vzpostavitve novega zdravstvenega informacijskega sistema.

Najprej ocena učinkov, potem zakon

»Taka ocena učinkov bi morala vključevati temeljito predhodno izdelavo projekta vzpostavitve novega sistema z oceno obsežnih finančnih posledic na različnih ravneh, tako na ravni države kot posameznih izvajalcev zdravstvene oskrbe, analizo izkušenj in zaznanih težav z delovanjem sistema obdelave podatkov v zdravstvu, zasnovo celovite arhitekture novega sistema, ki bo nadomestil več kot 70 nacionalnih zbirk in registrov iz zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, jasno opredelitev vseh podatkovnih tokov, jasno opredelitev vlog, nalog, pristojnosti in odgovornosti posameznih upravljavcev, ki bodo izvajali vse vrste obdelav osebnih podatkov v sistemu. Vključevati bi morala scenarije prenosa podatkov iz sedanjega sistema ter načrt drugih vidikov vzpostavitve in zagona novega sistema. Prav tako bi morala vključevati posebno analizo uveljavljanja pravic posameznikov v vlogi pacientov v novem centralnem zdravstvenem informacijskem sistemu,« našteva informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.