Zdravstvena blagajna se boji prihodnjega leta

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo imel 334,8 milijona evrov več prihodkov, kot je načrtoval, in sicer bo do konca leta razpolagal s 3,905 milijarde evrov. Več bo imel tudi odhodkov, in sicer 380 milijonov evrov več, kot je načrtoval. Zato je upravni odbor včeraj sprejel rebalans finančnega načrta, ki ga bo morala potrditi še skupščina, ki predvideva primanjkljaj 194,1 milijona evrov.

Primanjkljaj in dodatni dolg

Zaradi omejitve porabe denarja za zdravstvo na 4,1 milijarde evrov, ki jo je postavila s posebnim odlokom vlada, bo ZZZS primanjkljaj 194,1 milijona evrov pokril iz lastnih virov, poleg tega bo nastalo še dodatnih 66,3 milijona evrov izdatkov, ki jih ZZZS decembra ne bo poravnal.

Dolg bo nastal v zadnjih desetih dnevih leta, in sicer bo ostal ZZZS dolžan bolnišnicam, zdravstvenim domovom in drugim izvajalcem zdravstvenih storitev 51 milijonov evrov, za zdravila 2,3 milijona evrov in delodajalcem za bolniška nadomestila 13 milijonov evrov, predvideva finančni načrt. ZZZS namerava pokriti dolg januarja.

Več prihodkov

Zanimivo je, da se bo do konca leta nateklo iz naslova zdravstvenih prispevkov zaposlenih in samozaposlenih 100,8 milijona evrov več, kar kaže na ugodne trende v državi, predvsem pa tudi na povišanje plač. Veliko več, kot je bilo načrtovano, bo v zdravstveno blagajno prispeval tudi državni proračun, in sicer skupaj 370,9 milijona evrov, kar je 234 milijonov evrov več od načrtovanega: 112 milijonov za zdravljenje pacientov s covidom-19, 85 milijonov za dvig plač raznim skupinam zaposlenim v zdravstvu razen zdravnikom, 17 milijonov za plačilo izolacij zaradi covida, 20 milijonov na podlagi zakona o nujnih ukrepih v zdravstvu, 600.000 evrov za pripravo na izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi in 17.000 evrov za nakup testov za samotestiranje.

Več odhodkov

Kot zmeraj bo največji delež denarja ZZZS porabljen za zdravstvene storitve, in sicer 2,663 milijarde evrov, kar bo 167,2 milijona evrov več, kot je bilo sprva načrtovano. Dvig bo nastal zaradi povečanja storitev po aneksu 1 k splošnemu dogovoru, povečanja cen materialnih stroškov, poračuna storitev za leto 2021, 20 milijonov evrov pa do konca leta znese 4,5-odstotni dvig plač v javnem sektorju, izpogajan pred kratkim. Morebitni dvig plač zdravnikom, zobozdravnikom in drugim zaposlenim v zdravstvu, o čemer tečejo pogajanja te dni, ni vračunan niti ga generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar ni mogla oceniti, ker je še premalo informacij.

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar se boji finančno zahtevnega leta 2023. FOTO: Janoš Zore

Prihodnje leto

Vendar pa Mlakarjevo kot ekonomistko skrbi prihodnje leto, saj kaže, da bo imel ZZZS brez dodatne pomoči države med 600 in 800 milijoni evrov primanjkljaja. »Projekcija za prihodnje leto je res skrb vzbujajoča. Imamo obljube, a neformalne,« je povedala. Tako ona kot predsednica upravnega odbora ZZZS, diplomirana medicinska sestra Irena Ilešič Čujovič, ki je tudi predsednica sindikata zaposlenih v zdravstvu, poudarjata, da potrebuje zdravstvo proračunsko varovalko. Tudi finančna direktorica ZZZS Danijela Dimič je menila, da je proračunska varovalka izredno pomembna za delovanje zdravstva.

Predsednica upravnega odbora ZZZS sindikalistka Irena Ilešič Čujovič opozarja, da potrebuje zdravstvena blagajna proračunsko varovalko. FOTO: Leon Vidic/Delo