Zdravstvena blagajna prvič s tremi milijardami evrov

Skupščina zdravstvene blagajne, v kateri so predstavniki delojemalcev in delodajalcev, je sprejela finančni načrt zdravstvene blagajne za leto 2019.
 

Za 170 milijonov evrov več prispevkov od ljudi, ki delajo

Zdravstvena blagajna (ZZZS) bo razpolagala s 3,05 milijarde evrov, kažejo makroekonomske napovedi Umarja. Toliko prispevkov bodo namreč vplačali delovni ljudje z obveznim prispevkom v zdravstveno blagajno. To je 170 milijonov evrov več kot letos, ko je v ZZZS na razpolago 2,88 milijarde evrov.

Finančni načrt predvideva, da bo ZZZS porabil največ denarja za zdravstvene storitve, in sicer 2,14 milijarde ali 70 odstotkov. To bo za 114 milijonov evrov več (5,6 odstotka) kot letos.

Drugi največji znesek bo namenjen zdravilom in medicinsko-tehničnim pripomočkom, in sicer 444,5 milijona evrov ali 14,6 odstotka vsega denarja. To je sedem odstotkov več kot leta 2018.

Vse bolj dolgotrajno bolni

Za bolniška nadomestila predvideva finančni načrt 366,6 milijona evrov ali 12 odstotkov vseh sredstev. To je 7,5 odstotka ali 25,7 milijona več kot letos. Gre za dolgotrajne bolniške odsotnosti, ki iz leta v leto naraščajo.

Med manjšimi odhodki so izdatki zdravljenja slovenskih državljanov v tujini - prihodnje leto se za to predvideva 54,2 milijona evrov ali 1,7 odstotka vseh sredstev. To je 1,2 milijona več (2,4 odstotka) kot letos. Stroški službe ZZZS bodo leta 2019 predvidoma 46 milijona evrov ali 1,5 odstotka vseh sredstev. To je 2,4 milijona evrov ali 2,6 odstotka več kot letos.

Med odhodki za zdravstvene storitve bo največ denarja namenjenega za specialistično in bolnišnično zdravljenje - 1,42 milijarde evrov. Na drugem mestu po znesku je primarno zdravstvo s 489,4 milijona evrov, na tretjem pa dejavnost socialno-varstvenih zavodov s 140,7 milijona evrov.

Kaj bo imelo prednost

Pri financiranju zdravstvenih storitev, torej zdravljenja bolnikov, ima ZZZS naslednja izhodišča: prednostno bo financiral programe na primarni ravni, na drugem mestu programe s presežno čakalno dobo, na tretjem programe, pri katerih plačuje vse storitve (preiskave z magnetno resonanco in CT, zdravljenje raka, operacije src, otrok, porodov in druge), na četrtem preventivni in presejalni programi, na petem razvojne ambulante za otroke z motnjami v razvoju in na šestem programi za duševno zdravje, je povedal Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS.
 

Selektivna sprememba cen

ZZZS namerava selektivno povišati ali znižati cene zdravstvenih storitev glede na ugotovitve stroškovnih analiz, ki jih izvaja ZZZS skupaj z ministrstvom za zdravje. Prav tako načrtuje spodbujanje dnevno-bolnišnične obravnave namesto hospitalizacij, kar pomeni, da bodo bolniki za nekatere posege, za katere so do zdaj bili nekaj dni v bolnišnici, odpuščeni še isti dan domov. S financiranjem namerava spodbujati prve zdravniške preglede bolnikov, ne pa tudi kontrolnih.