Zdravniki se jezijo, informatiki slavijo

Ljubljana – V štirih zdravstvenih domovih in slovenjgraški bolnišnici izvajajo pilotni projekt spremljanja zunajbolnišničnih obravnav. Ta zahteva nadgradnjo informacijskih sistemov, pri čemer znaša razlika med najnižjo in najvišjo ceno kar 33.000 evrov.

Informacijske rešitve, ki omogočajo izvajanje projekta, stanejo za ZD Velenje dobrih 55.000 evrov, za ZD Žalec pa dobrih 88.000. Od kod tako velika razlika glede na to, da naj bi bile izvedene vsebinsko iste programske nadgradnje?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer projekt izvajajo, so pojasnili, da se vrednosti tripartitnih pogodb, sklenjenih med njimi, posamezno zdravstveno ustanovo in izvajalci informacijskih rešitev razlikujejo zaradi različne tehnološke zasnove, strukture in funkcionalnosti informacijskih sistemov, ki jih posamezni izvajalci zdravstvene dejavnosti že uporabljajo. »Zato se razlikuje tudi obseg potrebnih dodelav, ki jih je treba izvesti za spremljanje zunajbolnišničnih obravnav,« so dejali na NIJZ.



Pogodbe so sklenili z različnimi izvajalci, tistimi, ki torej v posamezni zdravstveni ustanovi že skrbijo za programske rešitve: iz tega razloga poslov tudi niso oddajali prek javnega razpisa. Do zdaj so za poldrugo leto trajajoč projekt, ki se bo končal junija, financira pa ga ministrstvo za zdravje, porabili 147.000 evrov, skupna vrednost sklenjenih pogodb pa znaša 300.000 evrov (brez davka).

V projektu gre za elektronsko pošiljanje podatkov o obravnavah iz zdravstvenih ustanov, ki so jih do zdaj na NIJZ pošiljali na papirju in še to z okrnjeno vsebino. Vsi podatki, ki naj bi se zbirali, so že zdaj določeni v zakonu o zbirkah podatkov v zdravstveni dejavnosti, a so jih nekatere ustanove zbirale, druge pa ne.

Nezadovoljna stroka

Andrej Kravos, strokovni vodja Zdravstvenega doma Žalec, je povedal, da zdravnike, ki delajo v splošnih ambulantah dodatne administrativne naloge še bolj obremenjujejo in povečujejo nezadovoljstvo: »V vseh urejenih državah je zdravstvena administracija delo zdravstvenih administratork.«

V ZD Slovenj Gradec so ocenili, da so zdravniki zaradi tega projekta dodatno obremenjeni približno uro do dve na dan. Problemi se po njihovih besedah pojavljajo pri preobremenjenem informacijskem sistemu, ki deluje počasneje. »Zdravniki zdaj približno 70 odstotkov časa, namenjenega pacientu, porabijo za ukvarjanje s podatki v informacijskih sistemih, 30 odstotkov pa za pogovor s pacienti,« je situacijo orisala Marjeta Vaupot, direktorica slovenjgraškega zdravstvenega doma. Dodala je, da omenjeni pilotni projekt povzroča dodatno delo tudi delavcem na področju vzdrževanja telekomunikacij in računalništva.

V ZD Idrija so povedali, da je bilo nekaj nesporazumov na začetku izvajanja projekta, ko je bil zahtevan dodaten vpis podatkov pri poškodbah, kar pa je NIJZ takoj preklical in so programske hiše obvezo izklopile, vpis pa je še vedno mogoč. Kot pozitivno glede projekta so v Idriji poudarili, da bodo v informacijski sistem vpisani podatki o teži in višini otroka pri sistematskem pregledu, kar bo omogočilo izris rastnih krivulj: »Vse to se je zdaj delalo na papirju – ročno.« Dodatni vpisi in s tem olajšano delo oziroma spremljanje posameznih bolnikov bo po njihovem mnenju omogočeno še v patronažni službi.

Naložba v učinkovitost sistema

Podatke o zunajbolnišničnih obravnavah na NIJZ trenutno spremljajo s starim sistemom, ki pa ne omogoča priprave kazalnikov o obolevnosti prebivalstva ter ne omogoča sledenja posameznih pacientov skozi zdravstveni sistem, prav tako ni omogočeno spremljanje kakovosti in učinkovitosti sistema. Pilotni projekt zato izvajajo z namenom, da proučijo izvedljivost zbiranja podatkov na nov način – da torej ne bi uvedli na nacionalni ravni rešitve, ki bi kakorkoli predstavljala oviro pri rednem delu zdravstvenih delavcev. Z dodatnimi podatki v ambulantah družinske medicine (gre za zbiranje podatkov o več diagnozah in storitvah, ki so opravljene, v nasprotju s sedanjim stanjem, ko zberejo le eno diagnozo na obisk in ne vedo ničesar o storitvah, ki so opravljene) želijo prikazati kompleksnost obravnav v ambulantah družinske medicine.

Na NIJZ pravijo, da je osnovni namen celotnega projekta zagotavljanje pravočasnih in kakovostnih podatkov ter informacij o zunajbolnišničnih obravnavah za spremljanje uspešnosti in učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti, izboljšanje kakovosti obravnav in načrtovanje zdravstvenega varstva.