Opredelitev do evtanazije je prelomni trenutek za slovensko družbo, ki je doslej uboj in pomoč pri samomoru obravnavala kot kaznivi dejanji, za kateri je predvidena zaporna kazen, so spomnili zdravniki na tiskovni konferenci, namenjeni predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ne želijo in ne morejo postati izvajalci zakona, sprejem zakona slovenski družbi odsvetujejo. Zakaj?

Zaveza k ohranjanju življenja

»Zdravniki smo zavezani ohranjanju človekovega zdravja in življenja, kar je tudi naše osnovno poslanstvo. Predlagani zakon zdravnikom nalaga izvedbo evtanazije, kar je v diametralnem nasprotju z našim osnovnim poslanstvom, zato smo tudi večinsko proti in ne želimo prevzeti vloge izvajalca zakona,« se je na novinarski konferenci v imenu zdravništva odzval prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, na predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Najprej dolgotrajna in paliativna oskrba

Zdravniki po vsem svetu so zavezani spoštovati človeško življenje, zato je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki jim daje nalogo izvajalcev evtanazije, zanje nesprejemljiv. Dokler v Sloveniji ne bomo uredili dolgotrajne in paliativne oskrbe, ki lajšata trpljenje, je smiselno, da zakon umaknemo, je dejala prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Zdravniki predlog zakona zavračajo tudi iz drugih razlogov.

Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. FOTO: Jože Suhadolnik

Eno je govoriti, drugo pa je »zadnja ura«

Zdravniki se dnevno srečujejo s trpečimi pacienti, ki jih navaja zakon. Opozarjajo, da je toženje zaradi bolečin, ki pa jih sodobna sredstva lahko učinkovito lajšajo, eno, ko pa pride »zadnja ura«, je drugače. »V 45 letih, kolikor sem bil zdravnik, me niti enkrat noben bolnik zaprosil, naj mu dam injekcijo za smrt,« je dejal prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije.

Prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije. FOTO: Jože Suhadolnik

Ne avtonomija, ampak komisija

Avtonomno odločanje, o katerem govori predlog zakona, je zajeto že zdaj v tem, da pacient avtonomno izrazi svoje želje o zdravstveni oskrbi za čas svoje nesposobnosti odločanja o sebi, je spomnil prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva. »Obstoječi predlog zakona ne omogoča avtonomije bolnika, ampak predvideva, da namesto njega odloča komisija, tudi ljudje, ki njegovega stanja v bistvu sploh ne poznajo,« je dejala prof. dr. Beović, ki je opozorila, da je v 6. členu predloga zakona zelo na široko navedeno, kateri bolniki vse lahko zaprosijo za postopek.

Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva. FOTO: Jože Suhadolnik

»Zakon nagovarja ljudi, predvsem starejše, pa tudi invalide, da izhoda iz trpljenja ne iščejo v pomoči in medgeneracijskem sodelovanju, ampak v aktivnem končanju svojega življenja. Ker se zavedamo, da Slovenija iz finančnih in organizacijskih razlogov ljudem ni sposobna nuditi dolgotrajne oskrbe, kaj šele vsem dostopne paliativne medicine, nas to zelo skrbi,« je dejala predsednica zdravniške zbornice, ki opozarja tudi, da bo morebitna uvedba evtanazije v temelju pretresla slovensko družbo.

Po ustavi nedotakljivost življenja

Pomoč pri samomoru in uboj sta zdaj v Sloveniji po kazenskem zakoniku kaznivi dejanji. Tudi po ustavi Republike Slovenije je življenje nedotakljivo, so spomnili zdravniki. »Spremembe, ki jih prinaša zakon, so bistveno globlje od populističnega razglašanja naprednosti zakona in človekove avtonomije,« je dejala prof. dr. Beović. Odnos do usmrtitve kot etičnega vprašanja se utegne bistveno spremeniti. »Če bo medicina morala prestopiti rubikon med naravno smrtjo in usmrtitvijo, bo slej ko prej to sprejela tudi družba,« je opozoril Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko.

Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko. FOTO: Jože Suhadolnik

Nekoč evgenika

Vprašanje evtanazije gre skozi zgodovino vedno kot stranpot medicine. Največjo stranpot predstavlja evgenika v začetku 20. stoletja, ki se je takrat – kot zdaj evtanazija – razglašala za napredno, a je vodila v največje fašistične zločine človeštva, so spomnili zdravniki. Zdravništvo po vsem svetu je na podlagi teh izkušenj enotno, da zdravnik nikoli več ne bo sodeloval pri takih posegih. »Že več kot dve tisočletji imamo zdravniki nalogo, da zdravimo in lajšamo bolečine. Sedaj naenkrat pa bi nas doletelo, da bi morali po predlogu zakona postati izvajalci zakona. Zdravništvo želijo potisniti v vlogo sodelavcev pri uboju ali celo umoru,« je predstavil prof. dr. Štefan Grosek, predstavnik Medicinske fakultete v Ljubljani, odklonilno mnenje fakultete, ki je bilo sprejeto soglasno z vsemi 80 glasovi članov senata medicinske fakultete.

Prof. dr. Štefan Grosek, predstojnik katedre za medicinsko etiko na Medicinski fakulteti v Ljubljani. FOTO: Jože Suhadolnik

Na svetu le 11 držav z evtanazijo

Zdravniki so spomnili, da se je za podobne, vendar še zdaleč ne tako radikalne zakone, odločilo do sedaj malo držav. Od 195 držav v svetu so v EU to le Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Španija in Portugalska, zunaj EU pa Albanija ter štiri države v ZDA. V Švici in Avstriji so se odločili za pomoč pri samomoru. Slovenski zdravniki sledijo stališču Svetovnega zdravniškega društva, v katerega je vključenih 115 zdravniških društev, tudi slovensko, ki nasprotuje evtanaziji in pomoči pri samomoru.

Zlorabe

Kot poznavalci razmer v tujini, slovenski zdravniki opozarjajo na možnost zlorab. Najbolj bodo na udaru psihiatrični bolniki, katerih poglavitni simptom bolezni je prav samomorilnost, zlorabe pa so tudi na področju darovanja-odvzemanja organov, opažen je pojav evtanazijskega mobinga in ekonomskih zlorab. »Dosedanja praksa kaže, da nobena varovalka ne more preprečiti zlorab. Glavna varovalka proti evtanaziji in prostovoljnemu končanju življenja je, da zakona ni,« je dejal prof. Grosek.