Predlog zakona o pomoči pri končanju življenja v zakonodajni postopek

Avtorji predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so danes v družbi skupine podpornikov in predsednice Srebrne niti – združenja za dostojno starost Anite Caruso predali državnemu zboru 5513 podpisov volivcev in volivk, kolikor so jih zbrali v predpisanem roku, z zahtevo za začetek zakonodajnega postopka za sprejetje zakona. Zbiranje podpisov so začeli 24. aprila in končali 22. junija. Predlagatelji pričakujejo podporo koalicije.

Evtanazija ni prava rešitev

Slovenski predlog ima največ varovalk

Pojasnjujejo, da želijo z zakonom neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami. Kot so danes pojasnili na Trgu republike pred parlamentom, si želijo, da se v DZ zakonu nameni široka razprava, s katero bi se razjasnile še zadnje morebitne dileme. Še enkrat so poudarili, da ima slovenski predlog zakona največ varovalk v primerjavi s sorodnimi zakoni držav, ki so že sprejele tovrstne možnosti odločanja o svojem življenju, ko gre za neozdravljiva, terminalna stanja bolezni, ki jih spremlja hudo trpljenje, ki je tako neznosno in težko, da bolnik ne vidi drugega izhoda.

Želijo, da poslanke in poslanci ne zanemarijo dejstva, da so med nami vedno bolniki, ki si želijo to možnost. Mnogim namreč niti paliativna oskrba ne prinese lajšanja bolečine in trpljenja. Zato, kot so dejali, se ne sme teh bolnikov prikrajšati za to možnost le zato, ker določene družbene skupine pri nas na to še niso pripravljene.

»Kot družba smo dolžni skrbeti za vse, humana družba pa mora človeku zagotoviti uresničevanje pravice do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Prav tako smo dolžni spoštovati avtonomnost odločanja o svojem življenju in hkrati primorani, da k temu pristopimo odgovorno, pravno urejeno in z največjo mero nepristranskosti,« menijo predlagatelji.

S svojimi aktivnostmi ozaveščanja javnosti o zakonu bodo v Srebrni niti nadaljevali tudi v prihodnje, je ob vložitvi podpisov povedala Anita Caruso, predsednica društva, »saj skrb za hudo bolne, ki so večinoma starejši, ostaja del naših stalnih prizadevanj. Možnost skrajšanja trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega ob neozdravljivi bolezni, ki vodi v smrt, neomajno želijo, sodi mednje. S podpisi in z javnimi anketami imamo večkrat jasno izraženo večinsko podporo javnosti, kar potrjuje, da si velika večina ljudi želi, da bi se njihovo življenje končalo brez trpljenja. Verjamemo, da bodo tej jasni podpori sledili tudi poslanci in poslanke v DZ.«

Predlagatelji pojasnjujejo, da želijo z zakonom neozdravljivo bolnim, ki trpijo neznosne bolečine, zagotoviti možnost dostojanstvene smrti, ki je pravno urejena, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami. FOTO: Črt Piksi/Delo

Kot je danes ob vložitvi podpisov dejal dddr. Andrej Pleterski, vodja skupine avtorjev predloga zakona, s podpisi dokazujejo podporo in skrb, ki jo državljani namenjajo predlogu, saj se zavedajo, da je problem trpečega umiranja treba urediti pravno in humano: »Za to ni posebne stroke, o rešitvi in ureditvi mora odločati družba kot celota, v naši predstavniški demokraciji so to poslanke in poslanci, na katere se zato še posebej obračam. Verjamem, da bodo našli voljo in moč za sprejetje zakona.« Verjame tudi, da bodo tisti, ki so danes proti, spoznali, da so njihovi strahovi odveč. Pojasnil je, da so imeli pogovore s predstavniki koalicije, da pa je njihova odločitev odvisna od »njihove volje in moči«. »Pričakujemo, da bo koalicija podprla ta zakon,« je še dodal Pleterski. Če zakon v tej sestavi DZ ne bo sprejet, pa bodo po njegovih besedah počakali na takšno sestavo, ki bo zakon podprla.

Soavtorica prof. dr. Brigita Skela Savič je dejala, da je vesela odziva državljanov, obenem pa presenečena nad pokroviteljstvom predstavnic in predstavnikov različnih zdravniških organizacij in njihovih delovnih skupin. »Po sedanji zakonodaji se namreč človek lahko odpove predlaganemu zdravljenju, ne more pa ob potrjeni neozdravljivi napredovani bolezni sprejeti odločitve o koncu življenja in pri tem dobiti pomoči zdravstvenih delavcev. Izjemno neživljenjska situacija, ki jo naš ZPPKŽ želi razrešiti.«  

Andrej Pleterski verjame, da bodo tisti, ki so danes proti, spoznali, da so njihovi strahovi odveč. FOTO: Črt Piksi/Delo

Dr. Dušan Keber pa je med drugim dejal, da je spoznal veliko zdravnikov in drugih delavcev, ki menijo, da ta zakon potrebujemo. Pravnik doc. dr. Luka Mišič je povedal, da je to prvi korak k spoštovanju posameznikove zasebne avtonomije oziroma sposobnosti odločanja o lastnih zadevah v celotnem življenjskem obdobju, tudi za primer smrti. »Želim si živeti v družbi, v kateri imajo terminalno bolni in neznosno trpeči zakonito pravico do pomoči pri končanju življenja. Pomembna je že zakonska možnost, tudi če te pravice nikdar ne uresničijo.«

Medtem ko so v največji opozicijski stranki ob današnji vložitvi zakonskega predloga v DZ znova poudarili, da predlogu ostro nasprotujejo, saj je, kot je poudarila Jelka Godec (SDS), življenje sveto in je treba spremeniti sistem paliativne oskrbe, v največji koalicijski stranki napovedujejo, da je treba zakon proučiti in opraviti javno razpravo.

Kot je dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, gre pri tem za civilizacijsko vprašanje, o katerem bodo čez poletje razmislili in se odločili najprej kot posamezniki, »šele nato pa mogoče, če sploh, kot stranka«. Po njegovih besedah bo tako »zgodba zagotovo potrebovala kar nekaj mesecev, da zori in dozori, predvsem pa, da se razčistijo res vse dileme«.