Zdravniki naj se odločijo, ali bodo delali v javnem sektorju ali drugje

Vlada je na včerajšnji seji sprejela izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki smo jih v Delu razkrili 16. maja. Izhodišča med drugim predvidevajo omejitve za dodatno delo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Ti bi lahko ob nekaterih pogojih dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, in ne več tudi pri zasebnikih. Popoldne torej zdravniki iz javne mreže ne bodo torej smeli več na dodatno delo niti h koncesionarjem. V zdravniških vrstah so razočarani. Menijo, da bo to povzročilo le še dodaten val dohodov zdravnikov iz javnega zdravstva. Po nekaterih ocenah bi ga lahko zapustilo okoli šest do sedem odstotkov zdravnikov.

Ob današnji predstavitvi sprejetih izhodišč je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel potrdila, da želijo z njimi potegniti ločnico med tistimi, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih, in tistimi, ki delajo pri zasebnikih. »S  tem želimo zagotoviti, da v javnih zdravstvenih zavodih ostaja kader in da lahko pacienti prejmejo storitve v javnem zdravstvenem sistemu.« Ob ureditvi te ločnice se zavedajo, da bo treba zagotoviti, da bodo delavci tudi ustrezno motivirani, da v javnem sistemu ostanejo. Zato je po ministričinih besedah eden od najpomembnejših ciljev te novele, da se spodbudi dodatno delo pri matičnem delodajalcu, pri čemer bodo uredili plačilo po t. i. supernadurah – koliko bodo ovrednotene, bo še določeno med pripravo zakona. »Poleg supernadur pa so možni tudi drugi načini, ki bodo spodbujali dodatno delo in so vezani na merjenje efektivne obremenitve,« je dejala ministrica.

Delavcem, ki bodo želeli delati več, bo omogočeno, da to delo izvajajo pri lastnem delodajalcu, za kar ne bodo potrebovali posebnega dovoljenja oziroma pogodbe.

Za pridobitev dovoljenja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti v javnem sistemu pa bo določen dodatni pogoj, in sicer bo delavec dovoljenje lahko dobil le, če pri vseh vrstah zdravstvenih storitev, ki jih opravlja, niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program ZZZS: »Jasno se določi, kdaj zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu, seveda ob predhodnem soglasju delodajalca.«

Prav tako ne bo mogel delavec dobiti soglasja za delo drugje, če bo odklanjal nadurno delo v javnem zavodu, v katerem je zaposlen. To bo veljalo tudi za delavce v varovanih kategorijah (starejši, starši …). »Če delavec ne uveljavlja omejitev pri drugem delodajalcu, jih ni treba upoštevati tudi pri delodajalcu,« je razvidno iz predloga.

Določene bodo izjeme, v katerih bo direktor lahko izdal soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja vseh naštetih pogojev, in sicer bo to mogoče pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zdravstvenem zavodu, v primeru dela pri organizaciji Rdečega križa in gorski reševalni službi ter dela pri Slovenija transplant. To so namreč dela in naloge, ki so velikega javnega pomena. Prav tako omejitve ne bodo veljale za dodatno delo v funkciji medicinskega izvedenca. »Zakon vzpostavlja pogoje za mreženje javnih zdravstvenih zavodov in vzpostavlja pogoje za blažjo in bolj enostavno izmenjavo tako kadrov kot materialnih zmogljivosti med javnimi zavodi,« je orisala ministrica.

Izhodišča novele zakona predvidevajo tudi, da bi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti za svoje delo potreboval dovoljenje ministrstva za zdravje. Priglasitev na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) tako ne bi več zadostovala. Zdaj na ministrstvu za zdravje iščejo način, kako bodo z Ajpesom izmenjevali podatke, da bo v primeru, ko bo nekdo registriral zdravstveno dejavnost, v zvezo s tem obveščeno tudi ministrstvo, je poudarila ministrica.

Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti bo izvajalec zdravstvene dejavnosti po napovedih vlade lahko pridobil le, če bo zdravstveno dejavnost opravljal v svojem imenu in za svoj račun. S tem se želijo izogniti trenutni praksi, ko samostojni podjetniki posamezniki na podlagi pogodb civilnega prava, ki imajo vse lastnosti delovnega razmerja, izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, z njihovo opremo in materialom, kot podizvajalci programa ZZZS.

Prav tako bi z novelo prenesli in razširili člene iz interventne zakonodaje, in sicer da so zdravstveni delavci, ki delujejo v javni zdravstveni mreži in ki so za to usposobljeni, dolžni sodelovati pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Novela bo glede na izhodišča urejala tudi področje koncesij za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti – postopek podelitve, opredelitev območja podelitve, postopek podaljšanja in prepoved pravnega prometa s koncesijo.

»V zadnjih letih smo bili priča izrazitemu trendu, da so se koncesije, ki jih je dobil neki zdravnik na podlagi svojih referenc, na trgu preprosto preprodajale dalje. Tej praksi bomo naredili konec,« je napovedal predsednik vlade dr. Robert Golob. Dodal je, da je koncesija poimenska. Podeljena je strokovnjaku in njegovi ekipi in ne more biti stvar tržnega obnašanja. Ko koncesija preteče, se ne bo šlo več v podaljševanje, pač pa v javni razpis. Urejalo se bo tudi območje podelitve.

Z novelo zakona se bo uredila tudi opredelitev šifrantov vrst zdravstvenih dejavnosti in zdravstvenih storitev. »S tem imamo številne probleme, tako pri naročanju kot pri čakalnih dobah in spremljanju realizacije, saj lahko šifra ene vrste zdravstvene storitve pade pod več vrst zdravstvene dejavnosti, zato nastaja zmešnjava. Ti križni šifranti se usklajujejo že kar dolgo časa med NIJZ in ZZZS, zdaj pa bomo to razdrobljenost poskušali urediti,« je poudarila ministrica.

Poleg tega je predvidena tudi regulacija cen zdravstvenih storitev z določitvijo kriterijev za postavitev najvišjih cen zdravstvenih storitev. Gre za določanje maksimalnih cen zaradi zaščite pacientov, bomo pa preučili vso drugo zakonodajo, da bomo določili te cene tako, da ne bo nič nezakonito, je še dejala Valentina Prevolnik Rupel.

Glede na sprejeta izhodišča se bodo zdaj na ministrstvu lotili pisanja zakonskih členov. Vsaj prvi osnutek bi morali imeti še pred poletjem, če želijo, da bi bil zakon potrjen do konca leta.

Odziv zasebnih zdravnikov

Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Miha Lukač ob napovedani razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva opozarja, da omejevanja ne izboljšajo dostopnosti in kakovosti za bolnike. Z vezanjem zdravnikov na javni zavod bi lahko celo povzročili hitrejše prehajanje v zasebništvo, kar ne koristi bolnikom, je povedal za STA.

»Pri nas se preveč ukvarjamo s tem, kako je zdravnik zaposlen, in premalo s tem, kaj bolniki dobijo,« je prepričan. Dejal je, da v tujini zdravnike ne ločujejo glede na izvajalce, ampak je pomembno le, da imajo licenco, ustrezne pogoje dela in da delo opravijo kakovostno in strokovno. »Potem je čisto vseeno, v kakšni obliki je zdravnik zaposlen, je poudaril.

Lukač je dejal, da je nemogoče napovedovati, kaj se bo zgodilo, če bodo sprejeta zgoraj opisana izhodišča. Po njegovem obstaja velika bojazen, da se bodo zdravniki v javnih zavodih začeli odločati za zaposlitev v čistem zasebnem sektorju pri nas ali v tujini, nekateri pa bodo mogoče celo zapustili zdravstvo nasploh. »Zagotovo pa odločitve ne bodo obratno vplivale na sistem, torej da bi se več zdravnikov naenkrat pojavilo v javnem zdravstvenem sistemu, ampak bo to kvečjemu povzročilo odhod,« meni.

Po njegovih besedah se bodo zdravniki zaposlili tam, kjer bodo boljši delovni pogoji. »Vemo, da so v zasebnem sektorju delovni pogoji bolj fleksibilni, ne samo glede plačila, ampak tudi prostega časa,« je dejal. Omenil je tudi, da so v javnih zavodih zdravniki podvrženi zakonodaji in kolektivnim pogodbam.

Po besedah ministrice za zdravje se bo moral vsak odločiti, kje bo delal: v javnem sistemu ali drugje. »Zagotovo se bodo nekateri, ki že zdaj veliko delajo v zasebnem sektorju, odločili in ostali tam. Želimo si krepiti javni sektor, zato uvajamo določene spodbude, da bi zdravniki ostali v javnem sektorju. Naredili bomo vse, da bi jih za to tudi dovolj motivirali in da bodo prejeli višje plačilo, da se bodo odločili opravljati dodatno delo pri matičnem delodajalcu.«