Ljubljana – Minister za zdravje
Aleš Šabeder je sestanek s Fidesom označil za spoznavnega: »Seznanili smo se z največjimi izzivi in odprto problematiko, vsega pa se ne bo dalo rešiti čez noč.«
Šabeder se v teh dneh srečuje z vsemi poklicnimi skupinami v zdravstvu. Jutri bo nadaljeval pogovore s predstavniki zdravstvene nege, v prihodnje pa se namerava sestati tudi s predstavniki pediatrov in drugimi, ki v trenutnih razmerah v zdravstvu ne vidijo izhoda.
Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides, je je izrazil zadovoljstvo nad njegovo pripravljenostjo za reševanje situacije, za nastanek katere ni odgovoren. »Ga je pa na ta položaj pripeljala koalicija. Večina članov koalicije je bila njenih članov zadnjih deset let in ti so odgovorni za to, kjer je zdravstvo zdaj,« je bil Kuštrin jasen po sestanku.
Ministru so predstavili oba sporazuma, ki sta bila podpisana pred dvema letoma in se ga vlada in drugi deležniki niso držali. Seznanili so ga s sklepi letne konference in glavnega odbora sindikata. Kuštrin je dodal, da so se odkrito pogovorili in da bodo iskali možne rešitve.
Preživeti plačni sistem
V Fidesu so že prejšnji teden napovedali, da bodo vsi zdravniki z junijem delali dosledno po modri knjigi standardov in normativov. Strašenje ljudi, da bodo zato ostali brez zdravnikov, je po Kuštrinovem mnenju neumestno: »Brez zdravnikov bi ostali le, če bi ti dejansko dali odpoved. Če pa bodo delali po standardih in normativih, bodo za svoje paciente poskrbeli, skladno z zakonom o pacientovih pravicah, torej skrbno, natančno in z empatijo.«
Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin (drugi z leve) je ob najavi sestanka povedal, da se zdravniki ne čutijo odgovorne za krizne razmere. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Fides bo vztrajal tudi pri izstopu zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju. V zvezi s tem so ministru predstavili situacijo v okoliških evropskih državah. »Nikjer niso zdravniki tako vezani v enoten plačni sistem, celo v Romuniji so jih izvzeli iz tega sistema, sicer bi ostali brez zdravnikov,« je pojasnil prvi mož sindikata. Po njegovih besedah daje enoten plačni sistem potuho povprečnim in podpovprečnim, zelo dobrih pa ne nagrajuje: »Predsednik vlade Marjan Šarec bo moral o možnosti, da zdravnike izvzamejo iz tega sistema, še razmišljati.«
Šabeder verjame, da se lahko s predstavniki Fidesa in drugimi sindikati dogovorijo o veliko nerešenih zadevah. Še ta mesec se bodo znova srečali v obliki delovne skupine, ki bo konkretno pristopila k reševanju odprtih zadev.
Možne rešitve
Za zdaj je napovedana čimprejšnja objava za specializacije iz družinske medicine, ki pa še ne bo imela takojšnjega vpliva na razbremenitev zdravnikov, minister pa je podpisal tudi odredbo o možnosti uvoza zdravnikov iz držav, ki niso članice EU. Prav tako pa s sprejetjem aneksa 1 načrtujejo spremembe splošnega dogovora za letos. Predlog aneksa bo pripravljen še v tem tednu, besedilo pa bo takšno, kot ga je že predlagal in zavrnil upravni odbor ZZZS.
Enotni strokovnjaki
Koordinativno telo družinske medicine je sporočilo, da je cilj zdravnikov družinske medicine strokovna, varna in kakovostna obravnava bolnikov, kar bi moral biti tudi skupni cilj zdravnikov, bolnikov, politike in tudi plačnika.
Koordinativno telo družinske medicine Slovenije z veliko zaskrbljenostjo spremlja dogajanje na področju družinske medicine. Že leta 2017 smo z javnim pismom pozvali vlado Republike Slovenije k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju za izboljšanje razmer za kakovostno delo zdravnikov družinske medicine. Kljub našim pozivom so bili še v času takratne vlade sprejeti nekateri predpisi, ki so razmere še poslabšali, povečali nezadovoljstvo zdravnikov, poleg tega pa lahko še dodatno vplivali na zelo majhen interes mladih zdravnikov za delo v družinski medicini.
S prihodom nove vlade smo se v delovnih skupinah na ministrstvu za zdravje začeli pogovarjati in iskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za bolnike, zdravnike, plačnika in politiko. Žal je vlada medtem sprejela Splošni dogovor za leto 2019, ne da bi upoštevala naša opozorila, da takšen, kot je, ne omogoča bolj kakovostnega dela zdravnikom družinske medicine, kar je ponovno povečalo nezadovoljstvo zdravnikov. Če bi vlada v Splošnem dogovoru sprejela, da se upošteva normativ 1895 glavarinskih količnikov (kar je približno 1500 prebivalcev) na enega zdravnika, bi lahko mladi zdravniki in zdravniki pripravniki vedeli, da po 4 letih specializacije in opravljenem specialističnem izpitu ne bodo tako obremenjeni in siljeni v ne dovolj kakovostno delo, kot so sedaj številni njihovi mentorji.
Zdravniki družinske medicine želimo javnosti pojasniti, da z upoštevanjem normativa 1895 glavarinskih količnikov (kar je približno 1500 prebivalcev) na enega zdravnika ne bo noben zdravnik »odrešen« 300 ali 400 pacientov, kot se v zadnjih dneh napačno sporoča javnosti. In nikakor ne bo 325.000 ljudi nenadoma brez zdravnika, kot razlaga ZZZS. Zdravniki obstoječih bolnikov, ki so že vpisani pri nas, nikakor ne odganjamo, želimo samo imeti možnost omejitve dodatnega vpisovanja pri že tako preobremenjenih zdravnikih. Za tiste paciente, ki pa prihajajo na novo, bomo začasno organizirali različne oblike dela, da bodo tudi oni deležni potrebne zdravstvene obravnave, dokler ne pridejo v sistem novi zdravniki. Brez zdravnika bo ostalo vse več bolnikov samo v primeru, če bodo zdravniki dajali odpovedi zaradi dosedanje preslabe odzivnosti ZZZS in politike na problematiko v družinski medicini.
Želimo tudi povedati, da bodo samo tisti zdravniki, ki na novo vstopajo v sistem, lahko prenehali opredeljevati pri normalnih številkah (letos 1895 glavarinskih količnikih). Ostali, ki v tem trenutku presegamo ta normativ, bomo še vedno obdržali vse svoje bolnike, imeli pa bomo možnost odklanjati nove paciente in tako sčasoma uskladiti število svojih pacientov z normativom. Kako bomo to uredili? To je možno edino in samo z vstopom novih mladih specialistov družinske medicine v sistem!
Kaj bi torej pomenil zapis, ki ga zahtevamo zdravniki družinske medicine, da je meja za odklanjanje opredeljevanja 1895 količnikov (kar je približno 1500 prebivalcev)? To bi bila predvsem spodbuda za študente, mlade zdravnike in zdravnike pripravnike. Z upoštevanjem tega normativa bi danes točno vedeli, da bodo ob koncu specializacije zaščiteni pred nenormalnimi obremenitvami in da bodo imeli normalne pogoje za delo, zato bi se zagotovo lažje odločili za specializacijo iz družinske medicine in se prijavili na prihajajoči razpis specializacij.
V kolikor bo zmagala moč argumentov in bodo ustrezni standardi in normativi glede vpisovanja pacientov upoštevani, želimo mladim zdravnikom sporočiti naslednje:
Spoštovani kandidatke in kandidati za specializacijo iz družinske medicine, z uveljavitvijo standardov in normativov boste lahko ob vstopu v sistem družinske medicine prenehali opredeljevati nove paciente pri normalnem številu. In vsak vstop mladega specialista pomeni razbremenitev nas ostalih, ki smo sedaj v sistemu. Mi, "stari", se bomo v času, ko vi specializirate, nekako že znašli. Ker ne bomo dodatno vpisovali, se bo naša glavarina postopno manjšala, vi boste pa vstopali in nas še dodatno razbremenjevali. Počasi, a zanesljivo bomo tako prišli do večjega števila zdravnikov družinske medicine ter posledično želene obremenitve, ki omogoča strokovno, varno in kakovostno obravnavo naših bolnikov.
Naš cilj – cilj zdravnikov družinske medicine je strokovna, varna in kakovostna obravnava naših bolnikov, kar bi moral biti tudi skupni cilj zdravnikov, bolnikov, politike in tudi plačnika ZZZS.
V imenu Koordinativnega telesa družinske medicine
Združenje zdravnikov družinske medicine, predsednica prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič
Strokovni svet za družinsko medicino, predsednica prim. izr. prof. dr. Davorina Petek
Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, predsednik asist. dr. Aleksander Stepanović
Odbor za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije, predsednica Vesna Pekarović Džakulin
Sindikat zdravnikov družinske medicine Slovenije PRAKTIK.UM, predsednik mag. Igor Muževič
Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, predstojnik prof. dr. Igor Švab
Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, predstojnica izr. prof. dr. Zalika Klemenc Ketiš
Komentarji