Ljubljana – Zakonodaja sili in tudi spodbuja starejše delavce, da delajo dlje. Na nekaterih delovnih mestih je to lažje, na drugih težje izvedljivo. Čim daljša je delovna doba posameznika, tem večji so bili vplivi dela na njegovo zdravje.
Zdenko Matoz
Uspešni in spoštovanja vredni delodajalci vedo, da so urejena delovna mesta in zdravi medsebojni odnosi eden od ključev do uspeha. Zato so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravili smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu. Glavni namen promocije je spodbujanje zdravega življenjskega sloga, kamor sodijo izboljšanje prehranjevalnih navad, promoviranje telesne dejavnosti, opustitev kajenja in podobno, ter zmanjšanje stresa v službi, boljši medsebojni odnosi, boljša komunikacija na delovnem mestu, krepitev in varovanje duševnega zdravja in boljšega počutja, povečanje zadovoljstva zaposlenih, ustvarjanje zadovoljnih delovnih mest.
Priročnika v oporo
Večja podjetja imajo navadno že zaposlenega nekoga, ki skrbi, da se uveljavljajo zakonsko predpisani pogoji za zdravo delovno okolje. Na delojemalski strani pa prevzemajo pobudo za varovanje zdravja pri delu sindikati in delavski sveti ter delavski zaupniki za to področje. Zadnjim sta lahko v pomoč praktična in uporabna priročnika, Žepni priročnik za delavske zaupnike za
Promocija zdravja pri delu.
varnost in zdravje pri delu, ki ga je izdala zveza svobodnih sindikatov, ter Promocija zdravja v žepu, ki ga je izdala obalna sindikalna organizacija KS 90. Oba sta nastala v sodelovanju s strokovnjaki in sindikalisti z izkušnjami na terenu. Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS, je v uvodniku prvega zapisala, da so sveti delavcev oziroma delavski zaupniki to področje z zakonom o varnosti in zdravju pri delu pridobili še večjo odgovornost pri obravnavi vseh vprašanj, ki zadevajo varno in zdravo delo v podjetjih.
Promocija zdravja, da ali ne?
Predstojnico kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metodo Dodič Fikfak smo vprašali, koliko so slovenska podjetja pripravljena sodelovati pri uvajanju promocije zdravja na delovnem mestu. Pravi, da zelo različno: »Imamo skupine podjetij, ki vlaganje v delavčevo zdravje dejansko razumejo kot profit, na žalost pa večina podjetij za delavce ne naredi skoraj nič.« Kot poudarja, je še vedno precej nevarne izpostavljenosti, tudi karcinogene, ergonomsko povsem neprilagojenih delovnih mest, nočnega dela, »vsekakor pa so skoraj povsod v ospredju odnosi, ki so porušeni, z njimi pa ne znamo upravljati«. Zato nas je tudi zanimalo, kolikšna je pripravljenost podjetij, da optimalno uredijo delovna mesta. Dodič Fikfakova ugotavlja, da je takšna pripravljenost majhna. »Po mojem ne zato, ker podjetja tega nikakor ne bi hotela, pač pa je to bolj posledica pomanjkanja znanja in vedenja o povezavi človekovega zdravja z izpostavljenostjo na delovnem mestu, ne glede na to, ali je izpostavljenost fizikalna, kemijska, biomehanska ali psihična. Dolgoročne posledice so slabo počutje, pomanjkanje entuziazma, pripadnosti, simptomi bolezni, kronične bolezni in seveda posledično slabša kakovost izdelkov.«
Počitniške zmogljivosti
Zaposleni v Gorenju uporabljajo počitniške zmogljivosti v zdraviliščih, na morju in v hribih, te so v lasti sindikata Skei v Gorenju. Telekom nima lastnih počitniških objektov, ki bi bile namenjeni le zaposlenim. Imajo pa v lasti hotel Tisa na Pohorju. Mercator je eno redkih podjetij pri nas, ki ima počitniške objekte na morju, v hribih in toplicah, ki jih uporabljajo izključno zaposleni in upokojenci družbe. V 99 počitniških enotah dopustuje okrog šest tisoč delavcev na leto. V Petrolu imajo za zaposlene na razpolago počitniške enote, in sicer 18 v hribih, 31 na morju in tri v zdravilišču.
Športni dan za zaposlene
V Krki menijo, da je skrb za zdravje dragocena naložba tako za posameznika kot za podjetje, zato za dobro zdravje in medsebojne odnose že desetletja skrbijo z različnimi dejavnostmi, od športnih do kulturnih dogodkov, organizirajo preventivne, rekreativne in družabne programe ter letovanja. Zaposlenim so na voljo organizirane športno-rekreativne dejavnosti že več kot štiri desetletja. Tedensko se jih rekreira več kot dva tisoč. Spomladi pripravijo športni dan, na katerem se pomerijo v različnih športih, prav tako prirejajo zimske športne igre. Za zaposlene organizirajo tudi programe preventivne zdravstvene rekreacije in termalno zdravljenje.
V Gorenju v programu promocije zdravja izvajajo ukrepe na delovnem mestu in ukrepe za zdrav življenjski slog. Del ukrepov sta dva odmora, ko zaposleni vodeno telovadijo glede na specifične obremenitve na delovnem mestu. Zdrav življenjski slog podpirajo z aktivnimi programi društva za šport in planinskega društva, prav tako s predavanji in delavnicami za obvladovanje stresa, za preprečevanje uživanja drog in drugih prepovedanih substanc, za zdravo prehranjevanje in drugo.
Telovadba v ljubljanskem Leku.
Foto Lek Novartis
Različne oblike vadbe
V Telekomu Slovenije v okviru promocije zdravja izvajajo različne dejavnosti, povezane z usklajevanjem službenega in zasebnega življenja, zaposlenim so na voljo delavnice o zdravem delovnem mestu in zdravem načinu življenja, o preprečevanju izgorelosti in antistresne delavnice ter preventivni pregledi, cepljenja in preventivna zdravstvena rekreacija. Za promocijo zdravja na delovnem mestu so postavili tudi spletni portal. Ker se zavedajo, da je eden od pomembnih dejavnikov zdravja redna telesna aktivnost, zaposlenim prek športnega društva TS sport omogočajo različne športne aktivnosti, kot so odbojka, košarka, nogomet, tenis in tek. Zaposlenim v Ljubljani je dvakrat na teden na voljo vodena vadba v prostorih družbe.
Ker je trgovska panoga delovno intenzivna, si v Mercatorju prizadevajo za varna in urejena delovna mesta, s preventivnimi ukrepi pa za ohranjanje zdravja zaposlenih. Imajo periodične preglede delovne opreme, preiskave delovnega okolja, predvsem osvetljenosti, ter meritve mikroklimatskih razmer in jih tudi prilagajajo organizacijskim spremembam ter novim tehnološkim postopkom pri delu. Kolikor je mogoče, prilagajajo delovne razmere specifiki dela, predvsem pa varnosti zaposlenih, saj so v trgovski panogi delovna področja zelo različna, od dela v trgovini do del v zamrzovalnici ali v logističnem centru. V Mercatorju že deset let izvajajo tudi projekt promocije zdravja. Vodi ga projektna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki različnih sektorjev. V zadnjih treh letih so izšolali 130 promotorjev zdravja med zaposlenimi. V podjetju že enajsto leto deluje planinsko društvo, ki redno, vsaj dvajsetkrat na leto, organizira pohode in izlete v gore v Sloveniji in bližnjih državah in ima približno 150 članov.
Fitnes kar v podjetju
Tudi v Leku imajo različne dejavnosti zdravstvene preventive. Še bolj sistematično so jih zajeli leta 2011, ko so kot del Novartisa v Sloveniji vpeljali globalno pobudo tega podjetja Živim zdravo. Zasnovana je bila na štirih temeljih, ki pomagajo zaposlenim pri načrtovanju zdravega načina življenja, na gibanju, zdravi prehrani, merjenju kazalnikov zdravja in skrbi za psihofizično kondicijo. Med drugim imajo na sedežu družbe v Ljubljani lasten studio za fitnes, kjer vadijo zaposleni v prostem času.
V Petrolu so leta 2013 uvedli projekt Zdravo v Petrolu. Lani so za promocijo zdravja izvedli več kot 500 svetovalnih ur, ki so obsegale ozaveščanje o črevesnih boleznih in samopregledovanju kožnih znamenj, delavnice o zdravi hrbtenici, individualne posvete z zdravnikom in individualna usposabljanja o sproščanju na delovnem mestu. Imajo tudi program Sprejmeš izziv?, sklop dejavnosti, ki zaposlene spodbujajo k športnemu udejstvovanju. V različnih športnih disciplinah zaposleni aktivno preživljajo prosti čas, spoznavajo nove športe, se obenem zabavajo, povezujejo ter krepijo neformalne stike s sodelavci. Gotovo imajo tudi še v drugih podjetjih programe za zdravje pri delu, v časopisnem podjetju Delo imamo že nekaj mesecev dnevno telovadbo za zaposlene.
Kampanje ozaveščanja
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti organizira od leta 2002 tematske kampanje, s katerimi si prizadeva seznaniti delodajalce, delavce in širšo javnost o ključnih temah varnosti in zdravja pri delu. Do zdaj so jih pripravili dvanajst in te so obravnavale: specifična tveganja (hrup, nevarne kemične snovi, stres v zvezi z delom), posebnosti določene dejavnosti (gradbeništvo, vzdrževanje) in posebej ogrožene skupine delavcev (mladi, starejši). V vsaki kampanji ministrstvo organizira tudi nacionalno tekmovanje za priznanje dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu. Vse so bile izvedene v sodelovanju z evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu, ki je tudi evalvirala rezultate kampanj po posameznih državah. Kot uspešni sta bili ocenjeni predvsem kampanji Varen začetek (2006) ter Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta (2014, 2015).
Komentarji