Neomejen dostop | že od 9,99€
Pretekle tragedije, ki so zaznamovale zgodovino sosednjih narodov, služijo kot sredstvo za dosego notranjepolitičnih ciljev tako na desni kot na levi, je o nerazčiščenih vprašanjih v slovensko-italijanskih odnosih dejal Romano Prodi, ko je kot nekdanji predsednik evropske komisije obiskal Novo Gorico na dan počastitve 20. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Gostili smo ga v podkastu Moč politike.
»Leto Evropske prestolnice kulture, ki jo bosta v prihodnje gostili Nova Gorica in Gorica, je primerna priložnost, da damo preteklosti pomen preteklosti,« je prepričan Prodi. »To, kar smo naredili pred 20 leti, pa je simbol prihodnosti! Imeli smo veliko tragedij, in če se ukvarjamo samo z njihovo analizo, ne bomo prišli skupaj in bomo še vedno gradili meje,« je poudaril.
V Italijanski politiki in javnosti je sicer vse več govora o zločinih v fojbah in eksodusu italijanskega prebivalstva, ki se je zgodil v povojnem obdobju, ne da bi to umestili v ustrezen zgodovinski kontekst. Lani so sprejeli tudi zakon, s katerim bodo med drugim tudi v šolah širili zavest o krutostih, ki so jo Italijani doživeli na tako imenovani vzhodni meji od nekdanje jugoslovanske vojske pod Titom. Obenem pa Italija še ni sprejela skupnega poročila slovenskih in italijanskih zgodovinarjev o enotni interpretaciji zgodovinskih dejstev, ki so ga objavili pred 24 leti, prav tako sosednja država ni sprejela slovenskega poplačila za nacionalizirano premoženje, ki so ga zapustili optanti v Istri, saj to nedotaknjeno stoji na računu luksemburške banke.
Prodi meni, da bi EU morala narediti korak naprej z reformami, da bi presegli soglasno odločanje, ki bi Unijo vse bolj oblikovalo kot enovito tvorbo s skupno zunanjo, obrambno in varnostno politiko. »Ko smo uvedli evro, ko se je razširila Unija, je bilo jasno sporočilo, da gradimo nekaj novega. Če tega sporočila ni več, se bo vloga skupne evropske politike zmanjšala in bomo pristali spet na začetku,« navede. Da je ta velika sprememba nujna, po njegovem postaja vse bolj jasno tudi mlajši generaciji. »Treba si bo deliti stroške in moč, da bi preživeli in v konstelaciji velikih sil, kot sta ZDA in Kitajska, ohranili dostojanstvo,« je pristavil.
Z novim paktom o migracijah in azilu, ki ga je sprejela EU, ni zadovoljen, vendar je prepričan, da se bo odnos do priseljencev spremenil in bodo v prihodnosti evropske države, ki se soočajo z demografskim upadom, tekmovale zanje. »Zdaj politiki, ki nasprotujejo migrantom, pridobivajo volilne točke, čez deset let bodo tekmovale med seboj, kako jih privabiti, saj jih potrebujemo,« je podčrtal.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji