Zdrav življenjski slog za manjše tveganje

Ljubljana – Raba tobaka je najpomembnejši vzrok raka in smrti zaradi raka v svetu, pripisujejo ji kar 22 odstotkov vseh smrti, ob današnjem svetovnem dnevu boja proti raku opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer so prepričani, da lahko vsakdo sprejme ukrepe, s katerimi bo zmanjšal tveganje za nastanek raka.

​Rdeča nit tokratnega svetovnega dneva boja proti raku je poudarjanje pomena zdravega življenjskega sloga za zmanjševanje tveganja nastanka bolezni. »Naj bo to več telesne aktivnosti, bolj zdrava prehrana, manj popitega alkohola ali odločitev, da opustite kajenje,« svetujejo strokovnjaki.

​Po podatkih onkološkega inštituta največ prebivalcev Slovenije zboli in umre za vrstami raka, ki so predvsem posledica slabega življenjskega sloga, na primer kajenja, čezmernega uživanja alkohola, debelosti, premalo gibanja, pretiranega sončenja in podobno. Najpogostejši raki pri nas (kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke) so leta 2015 predstavljali 59 odstotkov vseh ugotovljeni rakov.



Ohranjanje zdrave telesne teže in redna telesna dejavnost zmanjšata tveganje za nastanek številnih običajnih vrst raka, trdijo na NIJZ – na debelem črevesju, prsih, maternici, jajčnikih, trebušni slinavki, požiralniku, ledvicah, jetrih ter napredovali rak na prostati in žolčniku. 

Pitje alkohola povečuje tveganje za raka ustne votline in žrela, grla in požiralnika, jeter, debelega črevesa, danke in dojk.

Kajenje povzroča številne vrste raka: na pljučih in dihalnih poteh, ustni votlini, glasilkah, žrelu, požiralniku, želodcu, debelem črevesu, danki, trebušni slinavki, jetrih, ledvicah in še vrsto drugih. V Sloveniji rabi tobaka pripisujejo 29 odstotkov vseh smrti zaradi raka med prebivalci, starimi več kot 30 let. Kar 88 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka je pripisljivih tobaku. V letu 2014 je za pljučnim rakom v Sloveniji zbolelo 1327 prebivalcev, umrlo 1181.



​Na NIJZ ugotavljajo precejšnjo razliko med moškimi in ženskami – med moškimi sta obolevnost in smrtnost zaradi življenjskega sloga pogostejša, tako zaradi večjih količin popitega alkohola kot zaradi tega, ker je med njimi več kadilcev in več debelih, poleg tega so slabše odzivni v različnih preventivnih programih.

Zdravljenje večine vrst raka je uspešnejše, če so odkriti na začetni stopnji. S presejalnimi programi se lahko odkrivajo spremembe, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. V Sloveniji se izvajajo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka: ZORA (spremembe materničnega vratu), DORA (dojk) in Svit (na debelem črevesu).

Zgodovina »vojne« proti raku je dolga že desetletja in raziskovanju predvsem v razvitih državah namenjajo precejšnja finančna sredstva.
 

Do 75. leta eden od dveh moških

V Registru raka RS lahko preberemo Osnovne podatke o raku v Sloveniji, da bodo od rojenih leta 2015 do svojega 75. leta za rakom predvidoma zboleli ena od treh žensk in eden od dveh moških. 

Za rakom zboli več kot 14.000 Slovencev, skoraj 8000 moških in več kot 6000 žensk, umre pa jih več kot 6000, približno 3400 moških in 2700 žensk. Med nami živi že več kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni.

Kljub temu, da se ogroženost z rakom zmerno veča, je največja pri starejših, je prebrati v Registru raka. Od vseh rakavih bolnikov, zbolelih leta 2015, jih je bilo več kot 60 odstotkov starejših od 65 let. Ker se slovensko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.