Ljubljana – Pred 20 leti je bila ustanovljena NSi. Ankete kažejo, da ji ni koristil vstop v aktualno vladno koalicijo. Preboja ni prinesla lanska napoved pomika proti politični sredini, ko je bila ob tem deležna ostrih napadov
Janeza Janše. Tudi s spremembo vodstva, ko je
Ljudmilo Novak zamenjal
Matej Tonin, se ni v podpori stranki nič spremenilo.
V politiki so zavezništva precej spremenljiva reč. Matej Tonin je tako še lani ob tem času razlagal, da
ima na politični sceni opravka s hegemonom, ki si želi zasedati določen prostor in v njem obvladati vse, ter ne dovoli, da bi kdorkoli na področju, ki ga ocenjuje za svojega, razvijal svojo identiteto. To je Janez Janša, je odgovoril na naše vprašanje, kdo je ta hegemon.
Za prihodnost Slovenije so pomembne tradicionalne stranke z jasnim programom, znano ekipo, vsebino, stranke, ki jih ne povezuje kult osebnosti, Matej Tonin
Leto kasneje je NSi pod vodstvom istega Tonina del tretje vlade Janeza Janše, premiera, ki je mirno preslišal njegove želje po rekonstrukciji vlade in dodatnem ministrskem resorju, ki bi moral pripadati NSi, če bi ob njenem številu poslancev veljala poštena koalicijska aritmetika. Ne glede na to je Tonin v poslanici ob obletnici nastanka stranke spravljiv do napadalnih tvitov Janeza Janše in zelo kritičen do opozicije in medijev.
FOTO: Infografika Delo
FOTO: Roman Šipić
Pavel Gantar,
politični analitik
Problem NSi je senca SDS – če so znotraj nje, torej v koaliciji, so neprepoznavni za volivce. Če so zunaj, so tarča napadov krogov SDS. NSi ima sicer srečo, da ima trajno podporo v tradicionalnih okoljih, v tako imenovani zakristiji oziroma v politično aktivnih katolikih, ki pa niso hkrati ekstremno desno usmerjeni. Je pa ekonomsko liberalna usmeritev NSi v nasprotju s socialno-krščanskim naukom.
Fatamorgana in izpraznjenost
»Če je način javne komunikacije Janeza Janše prek omrežja twitter znan, pa je nova okoliščina prav gotovo popolna vsebinska in programska izpraznjenost slovenske leve opozicije, ki ne zmore ponuditi nobene alternative,« je v analizi stanja v slovenski politiki zapisal ob obletnici svoje stranke Matej Tonin. V njej ni pozabil ošvrkniti novih obrazov in instant odrešenikov, ki naj bi čudežno spremenili vse, kar je v tej državi narobe, a so se izkazali za fatamorgano. Pridejo in izginejo. Kritičen je do delitve na dva radikalna politična pola, ki se z vsakim dnem krepi. »Ves problem slovenske družbe so očitno le še tviti Janeza Janše. S tem se politika še bolj odmika od ljudi in izgublja še tisto malo zaupanja, ki ga je nekoč uživala,« je prepričan.
Velika večina ljudi se po njegovi oceni ne želi radikalizirati in zavrača vsiljene črno-bele delitve za ali proti, večino zanima, kako bomo preživeli epidemijo virusa in kakšna bo videti prihodnost.
Nekdanji politik, profesor na FDV in nekdanji minister
Pavel Gantar v politični oceni ob današnji obletnici NSi opozarja na njen temelji problem – stranka ima težave s senco SDS. Sodelovanju z njo je ob odločanju NSi o vstopu v aktualno koalicijo nasprotovala nekdanja dolgoletna predsednica
Ljudmila Novak.
»NSi je v zadnjem desetletju 'proizvedla' eno najbolj pokončnih političark pri nas, gre seveda za Ljudmilo Novak, ki so jo dobesedno izrinili iz slovenskega političnega prizorišča, čeprav bi gotovo lahko pripomogla k utrditvi položaja stranke, tudi proti sredini oziroma levo od sredine. Če bi Novakova danes kandidirala za predsednico države, bi imela zelo veliko možnosti, da bi bila izvoljena,« je prepričan Gantar. Iz krogov interne javnosti NSi je slišati, da marsikdo pogreša nekdanjo predsednico, ki je stranko vodila slabih deset let. »O morebitni vnovični kandidaturi za predsednico države zaenkrat še ne razmišljam, saj z vso odgovornostjo in veseljem opravljam delo evropske poslanke,« komentira Novakova. O tem, ali bi bila še kdaj pripravljena prevzeti krmilo stranke, pa molči.
FOTO: Jože Suhadolnik
Ljudmila Novak,
evropska poslanka, nekdanja predsednica NSi
NSi sem vodila slabih deset let, na kar imam zelo lepe spomine. Hkrati pa je bilo to zame zelo naporno obdobje, ki je prineslo v moje življenje tudi veliko odrekanja in marsikaj težkega za celo družino. Skupaj z ekipo smo morali trdo delati, da smo krščansko demokracijo po izpadu leta 2008 znova vrnili v državni zbor. Sprejela sem veliko odgovornost v najtežjih časih stranke, ko je med člani vladalo veliko razočaranje in nezaupanje do novega vodstva. Zaradi ljudi, ki so mi stali ob strani, mi zaupali in verjeli v naš skupni uspeh in vrnitev krščanske demokracije, sem vztrajala. Vesela sem, da nam je uspelo. Stranka je v slovenskem političnem prostoru postajala vedno bolj prepoznavna, kredibilna in zaupanja vredna politična opcija. Na to sem ponosna in takšno stranko si želim tudi v prihodnje.
Kar sem z velikim trudom pomagala do sedaj graditi, bom po svojih najboljših močeh zastopala še naprej, ne glede na funkcijo, ki jo opravljam. Od vrednot krščanske demokracije in mojih temeljnih prepričanj pa ne bom nikoli odstopala, saj le tako lahko ohranjam mirno vest, da sem storila tisto, kar je bilo v danem trenutku potrebno reči ali storiti.
Komentarji