»Zasijal kot komet na matematičnem nebu«

Zagorica – Tudi ob 265. obletnici rojstva znamenitega matematika, fizika in astronoma barona Jurija Vege se je danes pred njegovo rojstno hišo v Zagorici zbrala množica ljudi in obudila spomin na človeka, ki je iz preprostega kmečkega dečka zrasel v učenjaka, o katerem še danes spoštljivo govorijo znanstveniki, vojaki in preprosti ljudje. Spominske slovesnosti so se udeležili tudi pripadniki vojske, poslanka Ljudmila Novak (NSi) in nekdanji trije dolski župani.



Jurij Vega je postal slaven mož tudi zato, ker je stal na ramenih velikanov in slovi kot edini Slovenec, po katerem je poimenovan krater na luni in eden redkih, po katerih se imenuje tudi asteroid. Po njem so poimenovali številne ulice, pri nas pa že dobrih 50 let poteka tekmovanje iz matematike za Vegova priznanja. Vse, kar je v življenju dosegel, je posledica njegovih odličnih učiteljev. Vega je postal izjemen topničar in inovator možnarjev zato, ker so ga ljubljanski jezuiti naučili temeljev vojaških in matematičnih ved.



Vegovi pomembni učitelji so bili Gabrijel Grubar ter njegov pomočnik Jožef Maffei, Gregor Schottl in Bernard Ferdinand Erberg iz bližnje graščine v Dolu pri Ljubljani. Vsi ti možje so v Vegi opazili neizmeren intelektualni potencial in so fanta vsak na svojem področju izpilili do te mere, da je v marsičem prekašal celo svoje učitelje, je o Vegi za spletno Delo pred časom povedal njegov dober poznavalec dr. Stanislav Južnič.

Vegov teden brez nedelje

Vega je logaritemske tablice izračunal na deset decimalk natančno. Za vojake je izumil možnarje, s katerimi je bilo takrat mogoče izstreliti kroglo bolj navpično, in tako sovražniku v zaledju sejati strah in grozo. Prav Vegov rojstni dan 23. marec so si slovenski topničarji izbrali za svoj praznik.



Slavnostni govornik je bil član društva matematikov, fizikov in astronomov dr. Marko Razpet, ki je prepričan, da je bila v Vegovem času nekdanja avstrijska visokošolska matematika precej pod

vrhunsko, kakršno so poznali na primer v Italiji, Nemčiji, Franciji in v Angliji. Najbrž je bilo za to krivo pogosto vojskovanje Avstrije s Turki in Prusi, proti koncu 18. stoletja pa še s Francozi. Razmere na matematičnem področju pa se, po prepričanju Razpeta, niso kaj prida izboljšale skoraj naslednjih sto let. Zato je bil Vega s svojimi objavami pravi komet na avstrijskem matematičnem nebu. 

Govornik je povedal, da je Vega izračunal mase takrat znanih planetov in obravnaval vpliv vrtenja zemlje na težnost, s čimer se je izkazal tudi kot astronom. Kljub temu, da je bila Avstrija na bojni nogi s Francijo, se je Vega dopisoval z nekaterimi francoskimi znanstveniki. Bil je tudi navdušen nad francoskim desetiškim sistemom mer in uteži. Da so jih uvedli v Avstriji, je moralo miniti naslednjih sto let. Razpet je med drugim povedal tudi zanimivost, da se je Vega navduševal nad šestdnevnim tednom, torej od ponedeljak do sobote, ker da bi bil še najbolj primeren za človeško naravo.

Povezava Dolskega z Moravčami

Prav 23. marec sta si izbrali za svoj praznik tudi občini Dol pri Ljubljani in Moravče. Dolski župan Željko Savič je prepričan, da današnja družba Evropske unije temelji na znanosti in izobraževanju.



Ob tej priložnosti je napovedal, da bo kmalu zaživela pohodniška pot opremljena z informativnimi tablami iz Zagorice v Moravče, kjer je Jurij obiskoval osnovno šolo, in ki bo povezala že obstoječo in dobro obiskano pot od Dolskega do Zagorice, ki so jo pred šestimi leti označili z osmimi informativnimi tablami.



Po prepričanju moravškega župan dr. Milana Balažica je Vega združil znanost, matematiko in logiko ter na drugi strani puško, s katero je kot uspešen vojak branil takratno domovino. »Pred četrt stoletja smo tudi mi morali, tako kot Jurij Vega, poleg peresa vzeti v roke tudi puško, da smo se osamosvojili in tako celemu svetu pokazali, koliko smo vredni, koliko tehtamo in tako dokazali, da smo vredni naše nove domovine,« je povedal Balažic.