Zaradi samomora vsako leto umre za Zagreb ljudi

V Sloveniji domala vsak dan ena oseba obupa nad življenjem. Lani je zaradi samomora umrlo 358 oseb, od teh 295 moških. Podatki kažejo, da so bili najbolj ogroženi starejši od 75 let. Za njimi je ostalo prek 1700 partnerjev, otrok, staršev in drugih svojcev. Nocoj ob 20. uri bodo v znak sočutja z žalujočimi po izgubi zaradi samomora tudi na slovenskih oknih zagorele sveče.

Po svetovnem dnevu preprečevanja samomora v septembru in po svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru tretja sobota v novembru pod okriljem Ameriške fundacije za preprečevanje samomora v številnih državah velja za dan solidarnosti z vsemi, ki so drago osebo izgubili zaradi samomora. Številke teh na svetovni ravni gredo v milijone. Kajti vsako leto v svetu zaradi samomora umre skoraj toliko ljudi, kolikor je prebivalcev hrvaškega glavnega mesta - več kot 700.000 -, izguba vsakega od njih pa prizadene vsaj še peterico najbližjih, kar pomeni, da se s travmatično izkušnjo izgube zaradi samomora svojca v svetu vsako leto sooči 3,5 milijona Zemljanov. V Sloveniji, kot rečeno, ostaja po podatkih nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija vsako leto samih okrog 1700 svojcev …

Poiskati pomoč je eno najbolj pogumnih dejanj

Kljub ozaveščanju o samomoru in o dokaj številnih možnostih pomoči ljudem v stiski ali s težavami v duševnem zdravju, je tema »samomor« pri nas, kot pravi Bogdan Dobnik, predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija, še vedno tesno povezana s sramom: »Ljudje po samomoru svojca potrebujejo kar precej časa, da poiščejo pomoč. Ob vseh vrstah pomoči pa zadeva nekako ne steče, kot bi morala. Morda je razlog tudi v tem, da vsak človek žaluje po svoje: eden želi takoj zavreči vse, kar ga bi lahko spominjalo na pokojnega, drugi želi vse njegovo obdržati.«

Posebej mučna in težka tema je samomor otroka, iz izkušenj v Ozari še pove Dobnik: »Starši se sprašujejo, kako da niso videli otrokove stiske, doživljajo krivdo, se obtožujejo … in doživljajo hude travme.«

Ne glede na breme samoobtoževanja in iskanja krivde pa samomora svojca ne gre zavijati v tančico, poudarja Dobnik. »Prav nasprotno,« pravi, »treba se je pogovarjati, kajti prav preživeli po samomoru svojca so najbolj rizična skupina. Zelo veliko med njimi jih prav tako umre zaradi samomora.«

Trend upadanja

Toda kar 358 samomorov v letu 2023 pri nas v primerjavi z letom 2022 vendarle pomeni upad ali kot je septembra, ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, opozorila psihologinja doc. dr. Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): »Leta 2023 je skupni samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 16,96 in je najnižji od količnikov v preteklih desetih letih. V obdobju 2014 – 2023 je med posameznimi leti sicer prihajalo do nihanja samomorilnega količnika, vendar je že več let opazen trend upadanja. Podatki na podlagi triletnih drsečih povprečji sicer kažejo, da se je stopnja samomora v zadnjih letih stabilizirala.«

Samomori v Sloveniji. Infografika Delo

Zaradi samomora je v letu 2023 umrlo več kot 4,5-krat več moških kot žensk, dodaja Roškarjeva, »razen pri višjih starostnih skupinah (75 +) pa je bil samomorilni količnik v letu 2023 v primerjavi z letom poprej nižji pri vseh starostnih skupinah«. Podatki so po njenem »spodbudni za nadaljnje delo na področju preprečevanja samomora, kar še naprej ostaja naloga celotne družbe in nekaj, čemur se je treba posvečati skozi celo leto«.

Hude stiske mladih

Čeprav podatki kažejo, da so bili lani pri nas med najbolj ogroženimi starejši od 75 let, Bogdan Dobnik opozarja, da nikakor ne gre podcenjevati stisk in tveganja, da izgubijo upanje, tudi med mladimi. »Problem pri mladih je svet, v katerem živijo. Digitalizacija in umetna inteligenca jim omogočata, da si prijatelja za komunikacijo dobesedno 'kupijo'.« A vprašanje, ki se ob tem poraja je, kakšne odgovore jim ta»prijatelj« ponuja …

Dobnik je glede »krivulje samomorov« med mladimi, ki se je v zadnjih letih obrnila navzdol, optimist. »Spomnimo se samo Viktorja Frankla (avstrijskega psihiatra, ki je preživel grozote koncentracijskega taborišča, o. p.),« pravi: »Frankl je ugotavljal, zakaj ljudje v taborišču niso mislili na samomor. Ker jih je poganjalo iskanje smisla …« In prav to bo v prihodnje, upa Dobnik, tisto, zaradi česar »krivulja samomorov« med mladimi v Sloveniji ne bo spet začela rasti.

Sočutna povezanost

Letošnje geslo mednarodnega dne solidarnosti z žalujočimi zaradi samomora svojca je Sočutna povezanost. Z njim v Ozari pozivajo k zmanjševanju socialne izolacije in osamljenosti svojcev ter s tem h krepitvi njihovega duševnega zdravja. »Družbena ozaveščenost in klima sta pomembna varovalna dejavnika,« poudarjajo, saj da je »soočanje s samomorom bližnjega in žalovanje po tako hudi izkušnji pogosto lahko dolgotrajnejše in težje«.

V Ozari se pri tem sklicujejo na mednarodne in domače raziskave ter klinične izkušnje, ki »so kot najpomembnejši dejavnik pri uspešnem okrevanju razkrile prav vire podpore in pomoči okolja oziroma sočutno povezanost«. Ta se kaže v tem, ali bodo bližnji znali in zmogli poiskati in dobiti pomoč in podporo pri žalovanju ali pa bodo ostali »v molku in neizjokani žalosti, ki bo obremenjevala njihovo življenje«.