Pri terapijah s psihadeliki velja biti previden

V zadnjih letih smo priča skrb vzbujajočemu porastu uporabe drog med mladimi, kar je zlasti posledica boljše dostopnosti drog. Doktorica medicine in certificirana integrativna psihoterapevtka Mina Paš iz nevladne organizacije DrogArt v podkastu Na robu pojasnjuje, kako se je situacija spremenila v primerjavi s prejšnjimi desetletji in kateri so glavni dejavniki tega porasta.

V zadnjem obdobju so droge postale lažje dostopne, kar je postalo še posebej očitno med pandemijo covida-19. Med prvo karanteno je uporaba drog upadla, medtem ko je bilo zaznano povečanje uporabe alkohola in konoplje. V drugi karanteni pa je porasla uporaba GBL, cenejše alternative alkoholu, ki pa je zaradi možnosti predoziranja in abstinenčnih kriz lahko zelo nevarna. Med pandemijo so v DrogArtu opazili povečano število ljudi, ki so potrebovali pomoč zaradi odvisnosti od GBL.

Porast duševnih težav in uporaba heroina

Pandemija je prinesla tudi porast duševnih težav med mladimi, kar je vodilo do večje uporabe pomirjeval in drugih substanc za lajšanje anksioznosti in depresije. »Če so mladi, s katerimi smo bili v stiku okoli leta 2014, poročali, da droge jemljejo zaradi lažje socialne interakcije, pa danes zaznavamo, da posegajo po različnih drogah predvsem zaradi lajšanja anksioznosti in depresije,« pojasnjuje Paš. Poleg tega opaža, da mladi nimajo več jasne meje med nevarnimi in manj nevarnimi substancami.

Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da med mladimi znova narašča uporaba heroina, vključno z injiciranjem. Razloge za to Paševa vidi v dojemanju sveta kot nepredvidljivega in nevarnega, kar vodi v občutke neperspektivnosti in pomanjkanja upanja. V podkastu tudi o novih drogah, ki so se na trgu pojavile v zadnjem desetletju. Te snovi, dokler niso zaznane in uvrščene na seznam prepovedanih drog, ostajajo legalne in dostopne prek spleta, kar povečuje njihovo dostopnost med mladimi.

Mina Paš ljudem, ki imajo kakršnekoli hujše duševne težave, hujšo depresijo, samomorilnost, osebnostne motnje, bipolarno motnjo, psihotične težave ali pa če imajo to v družini, odsvetuje uporabo psihedelikov. FOTO: Luka Maček

Mikrodoziranje s psihadeliki

Paševa opozarja tudi na nevarnosti sintetičnih drog, kot so sintetični opioidi in kanabinoidi, ter prakso mikrodoziranja psihedelikov, ki je postala priljubljena zaradi domnevnih koristi za produktivnost, kreativnost in duševno zdravje. V podkastu tudi o tem, ali imajo te snovi v mikrodozah dejansko učinek ali gre le za placebo.

Dejstvo, da psihedeliki, kot sta MDMA in psilocibin, kažejo obetavne rezultate pri zdravljenju duševnih težav, je prineslo porast zanimanja za uporabo. MDMA se je izkazal kot učinkovit pri zdravljenju posttravmatske stresne motnje (PTSM), saj zmanjšuje aktivnost amigdale, kar omogoča pacientom, da se soočijo s travmatičnimi spomini brez preplavljajoče anksioznosti. Psilocibin, aktivna sestavina v »čarobnih gobah«, je pokazal potencial pri zdravljenju depresije in anksioznosti pri bolnikih s terminalnimi boleznimi. Kljub obetavnim rezultatom pa integracija psihedeličnih izkušenj v zahodno medicino ostaja izziv, saj zahteva posebno usposobljene terapevte in varno okolje za uporabo teh substanc, opozarja Paš.

»K nam na terapijo prihajajo ljudje, ki so imeli težke psihedelične izkušnje, tudi v sklopu organiziranih seans s psihedeliki, ki so jih zelo destabilizirale. Ljudje imajo lahko hude težave, anksioznosti, panične napade, nespečnost. Kljub temu da so se v preteklosti psihedeliki uporabljali tudi za zdravljenje hujših duševnih težav, je zdaj to absolutno odsvetovano. Človek nikakor ne sme svojih globljih duševnih težav reševati na tak način. Psihedeliki so tudi zelo kontraindicirani z določenimi zdravili.  Ljudje, ki imajo kakršnekoli hujše duševne težave, hujšo depresijo, samomorilnost, osebnostne motnje, bipolarno motnjo, psihotične težave ali pa če imajo to v družini, ne bi smeli uporabljati psihedelikov, ker je veliko tveganje, da bo šlo kaj narobe. Človek, ki ima že tako problem, res ne potrebuje še večjega problema.«