Zaradi pomanjkanja zaposlenih krajšajo delavnik

Lekarne že dolgo pesti kadrovska stiska. Izučeni farmacevti raje delajo na bolje plačanih delovnih mestih, na katerih ni treba opravljati dežurstva ob koncu tedna in praznikih. V Lekarni Ljubljana, ki ima številne poslovalnice in posledično potrebuje veliko farmacevtov, težave rešujejo s prilagajanjem delovnega časa.

V Lekarni Lukovica, eni od enot Lekarne Ljubljana, trenutno velja skrajšani delovni čas: lekarna je odprta šest ur in pol manj kot sicer. Med jesenskimi počitnicami bodo svoja vrata zaprle ali imele spremenjen delovni čas še nekatere enote Lekarna Ljubljana.

Ker se urniki spreminjajo oziroma prilagajajo kadrovskim razmeram, je za uporabnike priporočljivo, da pred obiskom določene lekarniške enote delovni čas preverijo na spletni strani Lekarne Ljubljana. Odpiralne čase prilagajajo delovnim časom bližnjih ambulant ter skrajšujejo predvsem v primeru bolniških odsotnosti zaposlenih. Večinoma, pravijo, gre za kratkotrajne spremembe.

S problematiko so že večkrat seznanili pristojno ministrstvo, dajali predloge rešitev in pobude za sestanek, a odgovora niso prejeli.

Konec septembra je bilo v Sloveniji registriranih 30 brezposelnih oseb, ki so izobrazbo pridobile v programu Farmacija na visokošolski drugi stopnji izobraževanja in imajo naziv magister farmacije. V Lekarni Ljubljana jih primanjkuje 15, na slovenskem trgu pa okoli 300.

Nezanimivi za mlade

Največja težava pri zagotavljanju kadra je privabljanje novih, mladih magistrov farmacije: »Mlade od zaposlitve v lekarnah odvračajo predvsem manj ugodni delovni pogoji, kot so izmensko delo, delo ob sobotah, dežurno delo in nekonkurenčno plačilo v primerjavi s farmacevtsko industrijo.«

Predsednica Lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič je v pogovoru za Delo aprila letos podobno povedala, da delo v lekarnah za mlade ni zanimivo zaradi slabo vrednotenega dela, pogojev dela (izmene, prazniki), farmacevti pa imajo odlične zaposlitvene možnosti drugje, na primer v industriji, raziskavah, predstavništvih, kjer so plače neprimerljivo višje. Razmerje med plačami v lekarnah in industriji se začne približno pri ena proti dva. Napredovanja v gospodarstvu pa so potem zelo odvisna od lastnih vložkov in pozneje so razlike lahko še precej večje.

Poleg tega so se obremenitve v lekarnah v zadnjih letih zelo povečale. Vse več je pacientov, ki hkrati uporabljajo več kot pet in tudi več kot deset zdravil. Pri kroničnih bolnikih bi, na primer, morali preverjati, ali redno jemljejo terapijo in razumejo namen uporabe zdravila, ali imajo z zdravili kakšne težave, ali se je terapija spremenila … To zdaj po besedah Darje Potočnik Benčič izvajajo v zelo okrnjeni obliki, kar ni prav.

Zasebniki z več kadra

Zasebni lekarnar Miran Golub pravi, da imajo vsi problem s kadrom, a ga morda zasebniki lažje privabijo, saj lahko zaposlene, v primerjavi z javnim sektorjem, kjer so plače uokvirjene, bolje plačajo. Zato imajo zasebniki po njegovem tudi več kadra kot javni zavodi, merjeno v odstotkih. Zato še noben zasebnik ni skrajšal delovnega časa. Golub pravi, da se morajo v zasebnem sektorju bolj boriti za obstoj in bi se delovnega časa, ki ga imajo, držali tudi, če bi moral kdo od njih delati več. »Raje bom sam delal ves dan kot skrajšal delovni čas.« Načelno naj se ta sploh ne bi spreminjal, pravi. Pri tem je izrazil začudenje, da Lekarna Ljubljana krajša delovni čas v sedanjih enotah, želi pa odpirati nove.