Zaradi finih delcev v Evropi nadpovprečno število smrti

Kakovost zunanjega zraka kljub številnim izboljšanjem v zadnjih dveh desetletjih ostaja eden največjih okoljskih in zdravstvenih izzivov EU. Med zadnjimi poskusi evropske komisije je oktobrski, po katerem se bo letna mejna vrednost za najfinejše delce PM 2,5 zmanjšala za več kot polovico. Strožji standardi kakovosti zraka pa naj bi prispevali k manj obolenjem in manj smrtim zaradi raka. Onesnažen zrak je namreč še vedno visoko na lestvici njegovih povzročiteljev v EU.

Ravno v teh dneh so se tudi zdravstveni ministri v Bruslju poenotili okrog podpore državam EU in okrog ukrepov ter evropskega načrta za premagovanje raka. Potrdili so nov pristop za podporo državam pri širjenju presejalnih programov za šest vrst raka.

Podatki o smrtih zaradi različnih vrst raka so v EU zastrašujoči: 1,3 milijona ljudi je v 2020 umrlo za rakom, od tega 2000 mladih. Zbolelo jih je 2,7 milijona. Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) živi v Evropi več kot 12 milijonov ljudi, ki so preboleli raka – od teh 300.000 v otroštvu. Brez ukrepov, so izračunali, se bo v prihodnjem desetletju število primerov raka povečalo za četrtino. S tem bi rak postal vodilni vzrok smrti v EU. Evropa namerava za načrt premagovanja raka nameniti štiri milijarde evrov.

Presejalni programi rešujejo življenja

Po ocenah medicinske stroke je namreč mogoče 40 odstotkov primerov raka preprečiti. Na ravni Evrope so jeseni predstavili nov pristop za podporo državam EU pri širjenju presejalnih programov, s pomočjo katerega bi kar 90 odstotkom prebivalcev EU, ki izpolnjujejo pogoje za presejanje za raka dojk, materničnega vratu, debelega črevesa in danke, omogočili pregled že do leta 2025. Presejalne preglede pa naj bi še razširili na organizirano presejanje raka na pljučih, prostati in v določenih okoliščinah želodcu. V nekaterih državah EU se stopnje preživetja po zdravljenju raka dojke, denimo, razlikujejo tudi za petino, petletno preživetje raka debelega črevesa pa je doseženo v 49 do 68 odstotkih.

V EU je v 2020 za rakom umrlo 1,3 milijona ljudi, od tega 2000 mladih. FOTO: Jure Eržen

Slovenija je med tistimi, ki se lahko pohvalijo s strokovno organiziranim populacijskim presejanjem tako za raka dojk in materničnega vratu kot za raka debelega črevesa in danke – s programi Dora, Zora in Svit. Nova priporočila smo zato pričakali pripravljeni, pravi koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka 2022–2026 zdravnica Sonja Tomšič. Že leta 2020 je ministrstvo za zdravje na pobudo Državnega programa obvladovanja raka imenovalo komisijo za presejalne programe. »V okviru državnega programa so bile ustanovljene tudi strokovne skupine za najpogostejše rake, med katere spadata tudi pljučni rak in rak prostate, te bodo pristopile k raziskovanju možnosti za pripravo in kasnejšo uvedbo organiziranih presejalnih programov,« je dodala.

Pri nas še vedno čezmerno onesnažen zrak

Komisija je 26. oktobra znotraj evropskega zelenega dogovora predlagala revizijo direktiv o kakovosti zunanjega zraka, ki bo standarde kakovosti zraka bolje uskladila s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO). Slednja je svoje smernice posodobila leta 2021 in za PM 2,5 priporoča najvišjo raven pri petih mikrogramih na kubični meter. Po tistem, ko je EU letno mejno vrednost za PM 2,5 pred več kot desetletjem postavila pri 25 mikrogramih, jo bo z revizijo zaostrila na deset mikrogramov na kubični meter.

Lani je povprečna koncentracija PM 2,5 v Sloveniji po podatkih indeksa kakovosti zraka znašala 2,7-kratnik letne smernice WHO. Primerjava znotraj celotne EU pa je, kot navaja EEA, pokazala, da je zaradi izpostavljenosti finim trdnim delcem v letu 2020 v Evropi prezgodaj umrlo 238.000 ljudi. Prav strožji standardi kakovosti zraka naj bi število smrti in obolenj zmanjšali.