Zamudne obresti pridelala država, plačati jih bodo morale občine

Dravograd – Tik pred dokončanjem 50 milijonov evrov vrednega projekta preskrbe s pitno vodo – opravljenih je 95 odstotkov del – gradbišča v petih občinah zgornje Dravske doline večinoma samevajo. Zaradi neplačil so jih zapustili glavni izvajalec, družba Riko in vsi večji podizvajalci.

Tako bo, dokler ne bo ministrstvo za okolje in prostor presodilo o aneksih k pogodbi, do katerih je prišlo zaradi številnih sprememb projekta na več lokacijah. »Ko bodo aneksi potrjeni in računi plačani, se bodo izvajalci vrnili na gradbišča,« je povedal vodja projekta Marko Verčnik z občine Dravograd. A odprtih računov do izvajalcev v skupni višini okoli tri milijone evrov nima le država, ampak tudi občine. Riko jim je že zaračunal okoli 16.000 evrov zamudnih obresti, ki jih niso poravnale, iz tega naslova pa bodo dobile še en račun v višini 117.000 evrov.

Radeljski župan Alan Bukovnik je kritičen do države in kar šest mesecev nedelujočega državnega sistema e-MA za oddajo zahtevkov za izplačila projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi. Zaradi nedelovanja sistema izvajalci niso dobili plačil, občine pa same tudi nimajo denarja, ki bi ga lahko založile za državo. Zaradi tega je nastala večina zamudnih obresti, ki jih bodo morale plačati občine.
 

Za zaplete krivijo drug drugega

Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da je glavni vzrok za težave nenehno spreminjanje prvotne projektne dokumentacije, ki je bila sestavni del vloge za pridobitev sredstev za sofinanciranje. »Za zaplete krivimo drug drugega, resnica je najbrž nekje vmes. Dejstvo je, da je projekt zahteven, pravila pa zelo stroga,« priznava Verčnik.
Ena od sprememb velike infrastrukturne naložbe je želja občine Muta, da njeni prebivalci namesto iz črpališča ob reki Dravi še naprej pijejo vodo iz obstoječih petih hribovskih vodnih virov, ki bi mu dodali petega, najmočnejšega na ozemlju Republike Avstrije.

Od okrajnega glavarstva v Deutschlandsbergu so že pred tremi leti brez zapletov pridobili vodno dovoljenje za uporabo vode iz zajetja Lorberquellen Laaken za količino pet litrov na sekundo za petdeset let. Dogovor na Muti označujejo za »pozitiven precedens na mednarodni ravni«. A iz pip voda še ni pritekla.



Občino od avstrijske vode še vedno loči 380 metrov na avstrijski strani in 780 metrov na slovenski. Na Muti so odločeni, da vodno zajetje na avstrijski strani zgradijo sami, za svoj denar bodo pri sosedih položili tudi vodovodne cevi, za del vodovoda in razbremenilnik na slovenski strani pa zahtevajo, da jim ministrstvo za okolje in prostor tako kot drugim občinam dovoli in plača tehnično izboljšavo. Muta bo tako postala prva slovenska občina, ki bo pri preskrbi s pitno vodo odvisna od sosednje države.

Ko se bo izvajalec projekta vrnil na gradbišča, bo moral dokončati dela na hidropostajah, črpališčih in vodohramih ter položiti še okoli tri odstotke vodovodnih cevi. Na Koroškem ocenjujejo, da bodo morali zato projekt podaljšati za več kot eno leto. Vodo iz novih vodovodnih cevi ta čas že točijo v občini Podvelka, v Dravogradu pa le tisti, ki so priključeni na vodovod Begant. Nikjer drugje uporabnih dovoljenj še ni.