Zakaj letala v zadnjem času toliko zamujajo?

Čeprav je po ocenah strokovnjakov epidemija covida-19 upočasnila rast letalskega prometa, je v zadnjih dneh na nebu velika gneča. Pred natančno tednom dni je bilo v svetu v 24 urah opravljenih rekordnih 134.386 potniških letov, skupaj s tovornimi, vojaškimi in zasebnimi letali pa 250.381 letov. Izjemno gost promet je tudi na evropskem nebu. V Sloveniji je bil rekorden dan 9. julij: nad nami je ta dan letelo 2243 letal.

Po podatkih Eurocontrola je bilo včeraj na evropskem nebu 34.532 letov, od tega je z evropskih letališč vzletelo 4960 letal, 9092 pa jih je v Evropi pristalo. Vsa druga, torej okoli 20.000, so bila v tranzitu čez našo celino. Približno enako število letov je nad Evropo napovedanih za prihodnjih osem dni.

Vzroki za zamude

Hkrati z rekordnim številom letov in s tem potnikov smo priča tudi rekordnim zamudam. Eurocontrol je včeraj v Evropi zabeležil skupaj 271.000 minut zamud, torej 4520 ur, kar pomeni povprečno slabih osem minut na vsak let. Dejansko nekateri leti nimajo zamude, drugi pa so preloženi za več ur ali ves dan. Med vzroki za zamude je na prvem mestu vreme, sledijo pomanjkanje osebja v kontrolah letenja, zmogljivosti zračnega prostora, zmogljivost letališč in posebni dogodki, kot so različni incidenti.

Nekateri razmere opisujejo kot kaotične, kar pomeni, da potniki ne vedo, kdaj bodo vzleteli, zastajajo na letališčih, kjer ni dovolj prostora za vse, zato morajo marsikje čakati zunaj ohlajenih letaliških zgradb, na soncu, ali pa odpotujejo šele naslednji dan in morajo nekje prespati.

Toliko potniških letal, kot jih je na nebu te dni, ni bilo še nikoli. Prav tako piloti že dolgo niso bili tako iskan kader, kot so letos, podobno velja za kabinsko osebje, zemeljske ekipe in kontrolorje letenja. Gneča na nebu povzroča zamude na tleh, s tem pa nevšečnosti letalskim družbam in potnikom, prinaša pa tudi dodatna zdravstvena tveganja.

Zamude zaradi visokih nevihtnih oblakov

Kot nam je pojasnil slovenski kontrolor letenja, je najpomembnejši povzročitelj zamud letal vreme, saj se je ozračje spremenilo: še nedolgo tega so se nevihtni oblaki kopičili do višine okoli deset tisoč metrov, zato so potniška letala lahko letela nemoteno v mirnem ozračju nad njimi. Zdaj so vrhovi kumulonimbusov (nevihtnih oblakov) tudi na višini 14 tisoč metrov, zato se jim morajo letala izogniti, kar povzroča zamude. Zaradi tega nastajajo ozka grla v posameznih letalskih koridorjih, kar pomeni, da za vsa letala ni prostora, zato nekatera niti vzleteti ne smejo. Večkrat so prestavljeni krajši kot medcelinski leti, torej evropski. Za kontrolorje pomenijo takšne razmere več dela.

Slovenski kontrolorji obvladujejo razmere

Kontrola zračnega prometa Slovenije je 6. julija, ko je bilo po svetu opravljenih rekordnih 134.396 letov, zabeležila v slovenskem zračnem prostoru 1466 letal, še 598 letal pa je letelo nad nami v sektorju Mura, kjer letala nadzira avstrijska kontrola letenja. Za Slovenijo je bil rekorden dan 9. julij: v našem zračnem prostoru je letelo 1629 letal in dodatnih 614 letal v sektorju Mura. V slovenskem zračnem prostoru so sicer dnevna povprečja letov precej nižja: lani 974 letov na dan brez sektorja Mura, v turistični sezoni lani pa 1328 letov na dan. Kljub rekordnemu prometu v teh dneh so nam iz Kontrole zračnega prometa Slovenije sporočili, da razmere obvladujejo.

Letalske družbe puščajo potnike na tleh

Poleg prestavljenih letov zaradi vremena in zamud, ki nastajajo zaradi občasnih stavk kontrolorjev v posameznih državah, zastajajo potniki na letališčih še iz enega razloga: letalske družbe se zaradi zelo velikega postkoronskega zanimanja za potovanje z letali vedejo do potnikov precej ohlapno. Kot smo izvedeli, prodajo nekatere letalske družbe za posamezne lete večje število letalskih vozovnic, kot je v letalu sedežev. Ko se pred vkrcanjem izkaže, da ne bodo mogli vsi na letalo, nekatere družbe ponudijo prostovoljcem, ki bi se odpovedali potovanju, finančno nagrado okoli sto evrov. Če prostovoljcev ni, ostanejo na tleh potniki, ki so zadnji kupili vozovnico. Letalska družba jim praviloma zagotovi prenočišče in hrano do takrat, ko jim bo let omogočila.

Na večjih letališčih, kjer je potnikov na tisoče hkrati, nastaja zaradi naštetih razlogov velika gneča, letališke zgradbe so premajhne za vse in potniki morajo ure in ure čakati na vročem soncu pod milim nebom. To pa lahko še dodatno povzroči zdravstvene težave.

Zdravstvena tveganja
zaradi letenja

Zdravstveno so ogroženi potniki, ki se podajajo na lete, daljše od štirih ur. Daljši kot so leti, večje je tveganje za različne zdravstvene težave, so pokazale raziskave. Ena takih je potekala med leti 2000 in 2005, ko so opazovali 8755 zaposlenih pilotov in stevardes večjih letalskih družb. Izkazalo se je, da so dva- do štirikrat bolj izpostavljeni globoki venski trombozi kot primerjalna skupina, ki ni letela. Globoka venska tromboza pomeni nastanek strdka v venah na nogah, ki lahko izzveni sam po sebi, ali pa se odlepi in potuje po telesu, s tem pa lahko povzroči celo smrt zaradi pljučne embolije, srčno ali možgansko kap. Tveganje za globoko vensko trombozo je največje prva dva tedna po potovanju, traja pa do osem tednov. Tveganje se poveča z izpostavljenostjo večjemu številu letov v kratkem času in z daljšim trajanjem letov.

Končna ugotovitev raziskave je bila, da je tveganje sicer nizko: en potnik od skoraj 5000 potnikov bo verjetno razvil vensko trombozo zaradi letenja. Vendar pa je ta študija vključevala le zdrave ljudi, katerih povprečna starost je bila 40 let, drugače pa je pri splošni populaciji, ki že ima predhodna tveganja. Kakšna?

Kdo je bolj ogrožen

Študija iz leta 2022, ki je združila podatke 18 drugih študij, je ugotovila, da po začetnih štirih urah obstaja za četrtino večje tveganje za vsaki dve dodatni uri potovanja z letalom. Dejavniki tveganja so visoka starost, debelost, predhodna ali družinska pojavnost strdkov, nekatere vrste motenj strjevanja krvi, rak, nedavna operacija, nosečnost ali porod pred manj kot tremi meseci, kontracepcijske tablete ali nadomestno hormonsko zdravljenje, sladkorna bolezen, druge kronične bolezni, visok krvni tlak in visok holesterol.

Tveganju za krvne strdke smo izpostavljeni tudi sicer pri dolgotrajnem sedenju v avtu, avtobusu, vlaku, doma ali v službi. Trombozo prepoznamo po otekanju noge, gležnja ali meč, po povečani toploti na koži, rdečici ali razbarvanju kože na nogi in bolečini v nogi. Takrat je treba k zdravniku.

Samozaščitno ravnanje

Ondina Jordan, zdravnica iz NIJZ, opozarja, da je treba pred in med potovanjem piti veliko vode ali brezalkoholnih pijač, alkoholu pa se je treba izogibati. Vsako uro ali dve je treba vstati, narediti nekaj korakov po letalu, pa tudi v sedečem položaju pretegovati noge na način, da jih iztegnemo in potegnemo prste k sebi. To bo izboljšalo pretok krvi v nogah. Pomaga lahko tudi aspirin 100, ki ga zaužijemo pred potovanjem, vendar zaščita ni absolutna, je povedala. Kdor jemlje kaka druga zdravila, naj se pred letenjem posvetuje s svojim zdravnikom. Zaradi letenja se lahko pojavijo tudi nekatere druge blažje zdravstvene težave, zaradi čakanja na žgočem soncu pa vročinski krči, vročinska utrujenost, omedlevica in vročinska kap.