Kongresi na udaru slabih letalskih povezav

Odkar Slovenija nima več svoje letalske družbe, je po letalski povezanosti zdrsnila na rep evropskih držav. Gospodarski minister Matjaž Han in infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek bosta jutri predstavila Program za večjo letalsko povezljivost Slovenije do leta 2025. V njem bodo opredeljene letalske linije, ki jih bo država v prihodnjih treh letih subvencionirala s 16,8 milijona evrov.

Ljubljansko letališče razen s Srbijo in Črno goro v poletni sezoni ne bo povezano z drugimi balkanskimi letališči. Pričakovati je, da bo država s subvencijo podprla tudi linije v to regijo, za kar si je menda prizadeval tudi gospodarski minister. Ne nazadnje je Han lani decembra ob obisku Severne Makedonije dejal, da bo pri subvencioniranju letalskih povezav na vrsto prišlo tudi Skopje. Po predstavitvi programa bo država objavila razpis, na katerega se bodo lahko prijavili prevozniki z novimi linijami ali povečanjem letov na obstoječih.

V Ljubljano je težko priti

Zaradi slabe letalske povezljivosti trpi tudi kongresna dejavnost v Sloveniji. Evropski zdravniški kongres za travmatologijo in urgentno medicino, ki je leta 2006 pripeljal v Ljubljano dobrih 1300 kirurgov, skupaj z njihovimi družinskimi člani pa kar 2000 obiskovalcev iz vse Evrope, ima letos komaj 393 prijavljenih, je povedal dr. Simon Herman, kirurg iz UKC Ljubljana, član organizacijskega komiteja Evropskega združenja za travmatologijo in urgentno medicino (ESTES). Velik del krivde sloni na slabi letalski povezljivosti Slovenije z Evropo, ugotavlja.

Simon Herman, kirurg: Slaba povezljivost Slovenije je poglavitni razlog za manj prijavljenih udeležencev evropskega kongresa kirurgov v Ljubljani.

»Pred štirimi leti, ko so nam dodelili kongres, težav z letalskim prevozom še ni bilo, ker je letela Adria, ki je skupaj z drugimi letalskimi družbami zagotavljala dovolj poletov z Brnika. Med tednom so vsakodnevno leteli po štirje avioni v Frankfurt in v München, po trije na dan v Pariz, vsaj dva v London, direktni leti so bili tudi v Amsterdam, Kopenhagen, v Varšavo, Zürich in Bruselj. Zdaj teh letov ni več in bi bilo v dveh dneh nemogoče pripeljati v Slovenijo tolikšno število kirurgov,« je povedal sogovornik. Ponudili so jim, da priletijo na okoliška letališča: iz Zagreba, Gradca, Trsta in morda celo Benetk bi jih pripeljali v Ljubljano s kombiji, načrtuje Herman. Vendar pa polno zasedeni evropski zdravniki nimajo toliko časa, da bi prestopali z letala na letalo in ves dan porabili za pot v Ljubljano. Tudi to je razlog za manjše zanimanje za kongres v Ljubljani, meni. »Poleg slabe povezljivosti Slovenije bo udeležba manjša tudi zaradi postcovidnega obdobja ter odsotnosti ruskih in ukrajinskih kirurgov,« pravi Simon Herman, ki na koncu vendarle pričakuje okoli 600 udeležencev, to pa je več kot polovica manj kot leta 2006, ko je bil nazadnje v Ljubljani podoben kongres. Sprašuje se, ali je bilo res tako zelo nujno poslati Adrio v stečaj, saj mora zdaj Slovenija, ki se pred štirimi leti ni odločila za dokapitalizacijo Adrie, plačevati za lete v Ljubljano tujim letalskim družbam.

Veliki multiplikativni učinki kongresnega turizma

Kongresna dejavnost ima v celoti gledano zelo velike ekonomske učinke, v ZDA je bila pred pandemijo takoj za vodilno avtomobilsko industrijo. Kongresni gost generira trikratno potrošnjo glede na prostočasnega obiskovalca, kažejo mednarodne raziskave. Po raziskavi Mednarodne zveze kongresne dejavnosti je bilo pred epidemijo največ vseh znanstveno-izobraževalnih srečanj (17,4 odstotka) posvečenih medicini. Sloveniji so na primer leta 2015 prinesli medicinski kongresi 5,4 milijona evrov skupnih prihodkov. Kolikšen upad medicinske kongresne dejavnosti bo prinesla slaba povezljivost Slovenije s svetom, je težko napovedati.

»Zaradi Adrie je nastala vrzel. Povezav z Brnikom je malo in tudi cene letalskih vozovnic na Brnik so precej visoke, kongresni gostje uporabljajo zato druga letališča,« je dejal Fredi Fontanot, v. d. direktorja Kongresnega urada Slovenije, ki pa poudarja, da so to zgolj ocene, saj konkretnih izračunov še ni. Pandemija je namreč kongresno dejavnost za nekaj čas povsem ustavila, v zadnjih treh mesecih lanskega leta pa je ponovno oživela. »Obetamo si zelo dobro sezono,« napoveduje Fontanot, toda: »Ena od problematičnih točk je povezljivost naše države. Kadar Slovenija tekmuje za kongrese v mednarodnem prostoru, nekateri kongresi zahtevajo, da čas od letališča do lokacije kongresa ne sme presegati ene ure. Tako izgubimo točke ali pa sploh ne izpolnjujemo pogojev,« je povedal.

Goste bi v duhu trajnostnega razvoja lahko pripeljali tudi z železnico, a tudi z vlaki nimamo bleščečih povezav, pravi sogovorec, ki upa, da bodo subvencije, ki jih bo vlada dodeljevala letalskim prevoznikom za lete v Slovenijo, privabile v večjem številu na Brnik tuje letalske družbe. »Upamo, da se bodo tako povezave s ključnimi evropskimi kraji – to so Milano, Rim, Pariz, Bruselj, Budimpešta, skandinavske države in Nemčija – uredile.«

Subvencije za letalske prevoznike

Vlada je s posebnim zakonom sklenila za povečanje letalske povezljivosti nameniti po 5,6 milijona evrov na leto tri leta zapored. Brniško letališče je namreč po stečaju slovenskega prevoznika Adrie Airways leta 2019 po povezljivosti na repu evropskih letališč, na nezavidljivem 159. mestu. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in gospodarski minister Matjaž Han bosta jutri predstavila program za večjo letalsko povezljivost v Republiki Sloveniji v letih 2023–2025. V njem so določene letalske proge, ki bodo upravičene do sofinanciranja, natančnejša merila za izbiro upravičencev in odstotek financiranja. Po tem bo država izvedla razpis, na katerega se bodo letalski prevozniki lahko prijavili. Država jim bo krila do 50 odstotkov letališke pristojbine. Kot smo poročali, so možnosti koriščenja subvencij pri slovenski državi že preverjali v Ryanairu in Wizz Airu.

Potreba po novem letalskem prevozniku

Vendar nekateri letalski strokovnjaki opozarjajo, da tovrstne subvencije dolgoročno ne bodo uredile povezanosti Slovenije z Evropo in s svetom. Ko subvencij ne bo več, se bodo tujci znova umaknili. Ustanoviti bi bilo treba novega letalskega prevoznika, ki bi upošteval pri vzpostavitvi letalskih linij strateške interese Slovenije, kot jih je do leta 2019 Adria. »S stečajem Adrie smo se vrnili v čas pred letom 1962, ko Slovenija ni imela svojega letalskega prevoznika. To je poraz države in letalske branže,« je dejal Peter Marn, magister prava za letalsko in vesoljsko pravo, ki je v osamosvojeni Sloveniji vzpostavil njeno letalsko samostojnost. Prepričan je bil, da bo katera od obstoječih letalskih družb prevzela vlogo Adrie takoj po stečaju, kar pa se ni zgodilo.

Peter Marn, magister za letalsko in vesoljsko pravo: S stečajem Adrie se je Slovenija vrnila pred leto 1962. Foto Milena Zupanič

Razočarani piloti

»Na ministrstvih in agenciji je zaposlenih sto uradnikov, ki se ukvarjajo z letalstvom, rezultata pa nobenega,« je razočaran Maks Berčič, poklicni pilot z največ letalskimi izkušnjami v Sloveniji. V zraku, večinoma z Adriinimi letali, je preživel več kot 27 tisoč ur. Stečaj Adrie je opazoval od blizu. »Vodstvo ni razumelo in sploh ni vedelo, kako letalstvo deluje. Nas, ki smo bili že desetletja v Adrii, niso poslušali. Vi se držite krmila, mi pa bomo firmo krmarili. In so jo,« je jezen. Poudari, da je Slovenija s stečajem Adrie izgubila okno v svet in veliko znanja. Po svetu se je razkropilo 120 nekoč Adriinih pilotov, šolanje vsakega je vredno okoli 300 tisoč evrov.

Maks Berčič, pilot z največ letenja v Sloveniji: Slovenija je s stečajem Adrie izgubila okno v svet in veliko znanja. Foto Milena Zupanič

»Zdaj daje država tujim prevoznikom subvencije, ki jih domačemu ni hotela dati,« je kritičen Berčič. Po njegovih besedah je treba čim prej ustanoviti novega slovenskega letalskega prevoznika, saj potrebnega znanja za to v Sloveniji kmalu ne bo več. Postopki, da ustanoviš podjetje in pridobiš vse potrebno za letenje, trajajo leto do leta in pol, je povedal.

Alenka Bratušek je na zaslišanju za položaj ministrice povedala, da bo delovna skupina proučila možnost ustanovitve novega letalskega prevoznika.