Zakaj koalicija zavrača razrešitev programskih svetnikov

S tretjo celodnevno stavko so zaposleni na RTV Slovenija spet opozorili na nevzdržne razmere in včeraj so jih pri njihovih zahtevah podprli tudi vodje poslancev koalicije. Sami rešitev vidijo v čimprejšnji uveljavitvi sprememb zakona o RTV Slovenija, ki jih verjetno čaka še referendumsko odločanje, medtem ko so pobudo in tudi včerajšnje pozive na protestih, naj razrešijo programske svetnike, zavrnili. »Čeprav bi se to ta trenutek mogoče zdelo kot ena od možnih rešitev, bi bil to sporen, neodgovoren tek na kratke proge,« je komentiral vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic.

Je pa Sajovic potrdil, da so se v koaliciji o možnosti razrešitve programskih svetnikov, ki tudi imenujejo in razrešujejo vodstvo RTV Slovenija, pogovarjali. O tem so se po naših informacijah posvetovali tudi s posameznimi pravniki. Rajko Pirnat, predstojnik katedre za upravno pravo, je opomnil na odločitev ustavnega sodišča iz leta 2018 o predčasni razrešitvi članov uprave agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki ga je izvedel državni zbor, in na pogoje, pod katerimi mora biti ta zvedena. »Ne trdim, da se posameznega člana programskega sveta ne da razrešiti, če se mu dokaže, da je ravnal protipravno in škodljivo za RTV Slovenija oziroma tako, da je izpolnjen kateri od pogojev za razrešitev, a je to treba narediti v posebnem postopku, v katerem se posameznik lahko tudi brani in odločitev izpodbija,« pojasnjuje Pirnat in dodaja, da to pomeni praktično izvedbo upravnega postopka. To pa bi bil z vsemi pravnimi sredstvi najverjetneje dolgotrajen postopek.

Sam sicer razume pozive, naj državni zbor razreši kar vse programske svetnike oziroma veliko večino, a prav to je tisto, kar bi po njegovih besedah sprožilo enako sodno varstvo, kot se je zgodilo pri predčasni razrešitvi nadzornikov RTV Slovenija, ki jo je hotela izpeljati prejšnja Janševa vlada. To je sodišče zadržalo.

FOTO: Blaž Samec/Delo

Dino Bauk, odvetnik nadzornika, ki ga je Janševa vlada poskušala zamenjati, pa sedanje razmere opisuje kot »diametralno nasprotno« od tega, za kar je, denimo, šlo pri odpoklicu nadzornikov RTV Slovenija. Ti so takrat po njegovih besedah le opravljali svoje delo in niso v ničemer delovali zoper javni interes, zdaj pa imamo v vodstvu in programskem svetu menda ljudi, ki RTV Slovenija rušijo, zato je takratni razrešitvi nadzornikov brez razloga, po učinku na javni interes, bolj podobna ohranitev sedanjih programskih svetnikov, kot pa bi bila njihova razrešitev oziroma kakršnakoli zamenjava. »Kakršnokoli politično odločitev na to temo je treba tehtati primarno ali pa predvsem z vidika javnega interesa in zaščite ustavnega okvira oziroma reda te države in družbe,« še navaja Bauk.

A koalicija se je – kot je bilo slišati tudi na shodu za javno RTV Slovenija – tokrat pred najverjetnejšim referendumom o spremembah zakona o RTV Slovenija (v SDS o številu zbranih podpisov molčijo) odločila za varnejšo igro. Ne željo si, da bi upravno oziroma vrhovno sodišče dalo prav sedanjim vodstvenim strukturam na Kolodvorski.

V koaliciji pričakujejo še prepreke SDS

V Gibanju Svoboda, SD in Levici so včeraj napovedali, da se bodo v referendumsko kampanjo, ko in če bo do nje prišlo, aktivno vključili, a v oddajah o noveli zakona o RTV Slovenija in prihodnosti javnega zavoda v času zbiranja podpisov za razpis referenduma ne bodo sodelovali. »Ne želimo sodelovati pri jasni in evidentni zlorabi javnega servisa za referendumsko kampanjo,« je dejal Sajovic.

FOTO: Voranc Vogel/Delo