Zakaj je ovadba proti guvernerju lahko tudi politični problem

»Preiskava je bila zelo zahtevna, zato jo je tudi usmerjal državni tožilec specializiranega državnega tožilstva. Ves čas preiskave je dajal navodila in predloge za zbiranje obvestil, ki jih je policija dosledno upoštevala. Na podlagi zbranih obvestil je podala kazensko ovadbo, v kateri je navedla vse dokaze, za katere je izvedela pri njihovem zbiranju,« razlaga Darko Majhenič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).




Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, izhaja, da je NPU v kazenski ovadbi ocenil, da glede dejanj nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ter štirih viceguvernerjev obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Pri sanaciji NLB naj bi vedeli, da dejansko stanje v banki ni bilo ugotovljeno, zato ni bilo zakonske podlage za izrek izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti tretjega reda banke NLB v skupnem znesku 257 milijonov evrov. Osumljenci so vedeli, da je izračun domnevno negativnega kapitala NLB na dan 30. septembra 2013, ki ga je v poročilu o hipotetični likvidacijski vrednosti NLB izračunala Deloitte Svetovanje, zgolj posledica simulacije spremembe metodologije vrednotenja zavarovanj, in nikakor ni ta rezultat predstavljal prave poštene finančne in računovodske slike premoženja in kapitala NLB, na podlagi katere bi bilo mogoče zatrjevati obstoj razlogov za stečaj banke, piše med drugim v ovadbi.
 

V predkazenskem postopku redkobesedni

Nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec v predkazenskem postopku ni dajal izjav oziroma se je odločil, da se bo branil z molkom, od viceguvernerjev se je za odgovore na vprašanja kriminalistov odločila le nekdanja viceguvernerka Mejra Festić; Darko Bohnec, Janez Fabijan in Stanislava Zadravec Caprirolo pa ne. »Policija je tudi v tem primeru ravnala enako kot v vseh drugih, ko zazna razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti,« pravi direktor NPU. Zaradi te preiskave je našo državo zaradi očitkov o kršenju nedotakljivosti arhivov ECB doletela tudi napoved evropske komisije, da bo proti Sloveniji sprožila tožbo na sodišču EU. Banka Slovenije doslej stroškov s pravno pomočjo svojim nekdanjim zaposlenim v tem primeru še ni imela.




 

V preiskavi ujet tudi nekdanji minister

Zadeva ima lahko tudi politične posledice. »Za Alenko Bratušek je definitivno delikatna, saj je kot tedanja premierka s svojim finančnim ministrom Urošem Čuferjem zadevo 'požegnala'. Zagotovo so bili tedaj hudi pritiski, Sloveniji je grozila trojka, vprašanje pa je, kaj se dejansko skriva v cenitvah. Te so težava, sama sanacija bank je bila tedaj gotovo nujna, v tistem trenutku namreč ni bilo jasno, v katero smer se gibljejo gospodarska razmere,« ocenjuje Miloš Čirić, politični analitik.



Portal Siol pa je včeraj objavil, da nekatere ugotovitve kriminalistov močno obremenjujejo tudi nekdanjega finančnega ministra Uroša Čuferja. V preiskavi naj bi namreč našli dokaze, da je želel na nedovoljeni način vplivati na ustavne sodnike pri odločanju o ključnem zakonu o sanaciji bank, ki je omogočil izbris njihovih podrejenih obveznic. Najmanj dvakrat naj bi želel stopiti v stik s posameznimi ustavnimi sodniki in neformalno vplivati na njihovo odločanje.

Pred volitvami smo v strankah preverjali odnos do sanacije bank. V LMŠ, Levici, ki ocenjuje, da je bila bančna luknja visoko preplačana, ter SD, Desusu in NSi so tedaj ocenili, da je potrebna revizija. Če se bo pokazalo, da so se nepravilnosti res zgodile, bi to lahko pomembno vplivalo tudi na prihodnost Alenke Bratušek in njene stranke.