Zakaj je hrvaška Istra kul, slovenska pa ne

V nadaljevanju preberite:

»V restavraciji, verjetno edini na Jadranskem morju brez terase, ponujajo izjemno drago ribo, ampak ko jo naročiš, veš, zakaj. Ulov je vedno svež in to, s kakšno pozornostjo ti pred teboj ribo očistijo in sviletirajo, je treba doživeti. To je primer tistega nekaj več, kar lahko ustvari 'kul' turistično destinacijo,« je povedal Denis Ivošević, direktor Turističnega združenja Istre (Turističke zajednice Istre). Hrvaška Istra je kmalu po osamosvojitvi začela načrtno graditi svojo novo turistično zgodbo, ki je pomenila odmik od nekdanjega množičnega turizma, in danes žanje sadove. V slovenskem delu Istre se zdaj sprašujejo, kako jim slediti.

S tem, zakaj so nekateri kraji kul, kar jih dela turistično zanimive, se je ukvarjal danski profesor Florian Kock s Copenhagen Business School; v torek zvečer ga je v okviru foruma o turizmu v Kopru povzel Miha Bratec s Fakultete za turistične študije - Turistica in vprašanje postavil udeležencem. Bratec je sicer poudaril, da hrvaška Istra dosega bistveno višje cene in je veliko bolj prepoznavna na ključnih tržiščih kot slovenski del Istre. Postregel je s podatkom, da za prenočitev v petzvezdičnem hotelu v Rovinju sredi julija lahko zaračunajo ceno 600 evrov, medtem ko primerljiva namestitev v tem času v Portorožu stane 230 evrov na noč. Cenovna razlika je po njegovem posledica tega, da so na Hrvaškem ubrali strateški pristop, načrtno so veliko vlagali v turizem in se povezovali z izbranimi blagovnimi znamkami, kar jim je pomagalo pri promociji.