Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Zadruge smo slovensko podeželje

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, o kondiciji, težavah in načrtih zadružnega sistema.
Zagotavljati hrano s prostovoljstvom – tako ne more biti. V verigi moramo določiti pravilno porazdelitev dobička. Kmetova miza ne sme ostati prazna. FOTO: Črt Piksi
Zagotavljati hrano s prostovoljstvom – tako ne more biti. V verigi moramo določiti pravilno porazdelitev dobička. Kmetova miza ne sme ostati prazna. FOTO: Črt Piksi
23. 4. 2022 | 15:00
13:53

V nadaljevanju preberite: 

Borut Florjančič je na čelo Zadružne zveze Slovenije prišel leta 2020 in s tem prekinil več kot dvajsetletno vladavino Petra Vriska, med katero se je na zadružnem sistemu nabralo več madežev. Florjančič, ki je pred tem uspešno vodil Kmečko zadrugo Sevnica, je obljubil bolj zdrave temelje zadružništva, zaščito in oplemenitenje zadružnega premoženja, ureditev procesov, modernizacijo in rast v delovanju zveze ter pomoč zadrugam pri posodobitvi poslovanja. V središču pa ostaja skrb za kmeta.

Kako sta epidemija covida-19 in vojna v Ukrajini vplivali na zadruge?

Obe krizi sta prinesli zavedanje, kako pomembna je hrana in da odprti evropski trgi niso vedno zagotovilo, da bo hrana dostopna. Kako smo to izkoristili, je druga stvar. Med epidemijo koronavirusa je, razen prvih 14 dni, vse potekalo po ustaljenih tirnicah. Evropski trgi so bili odprti, k nam je prihajala poceni hrana iz Evrope. Odkupne cene slovenskih kmetijskih pridelkov so se zelo znižale. Najnižje v Evropi so bile cene govejega mesa, zelo nizke so bile tudi odkupne cene vseh drugih kmetijskih pridelkov. Pobrale se niso do pred kratkim.

Vojna v Ukrajini je spet pokazala, da je samopreskrba glavni strateški steber varnosti in neodvisnosti vsake države. Če si prej omenil samopreskrbo, si bil v določenih krogih zasmehovan. Zdaj je to postala resna tema in sprašujemo se, kje bomo hrano pridelovali. V Sloveniji imamo zelo omejene hektare površin za kmetijsko pridelavo, zato bo treba narediti načrte, da na področjih, na katerih nismo samopreskrbni – pri žitu in drugi rastlinski pridelavi ter svinjskem mesu –, to dosežemo.

Ali je to sploh mogoče, glede na to, da je večina kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo? Ravnin je malo.

Lahko se izboljšamo in več površin usmerimo v pridelavo žita. Ko se vprašamo, zakaj kmet tega ne naredi, je odgovor, da mu je treba dati pošteno plačilo. Kmet ima eno najdražjih delovnih mest. Veliko mora vložiti, da ima sodoben hlev, zadovoljiv strojni park, urejene trajne nasade …, hkrati pa je na odprtih trgih, kjer pihajo močni vetrovi konkurence iz Evrope in tretjih držav. Zato [v zadružni zvezi] se trudimo zgraditi čvrstejše odnose v verigi, ki jih je Evropa že vzpostavila. Prizadevamo si, da bi bila znotraj verige določena pravila za razdelitev kolača.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine