Zadovoljni gostje so pripravljeni odšteti več

Slovenija že nekaj let zapored povečuje svoj ugled na svetovnem turističnem zemljevidu in videti je, da zanimanje za obisk mest in podeželja še kar narašča. V Ljubljani, denimo, za to skorajda ni več prostora, saj so bile sobe to poletje skoraj stoodstotno zasedene, prevladovali pa so tujci. Podobno je na Obali, kjer je hotelirjem uspelo celo zvišati cene, in v Posočju, kjer tudi z višjimi vstopninami in parkirninami ne odženejo doživetij željnih obiskovalcev. To dokazuje, pravijo, da so zadovoljni gostje pripravljeni odšteti tudi kakšen evro več.

Zakaj se ljubljanskim hotelirjem smeji

V letošnjih prvih sedmih mesecih je v prestolnici prenočilo največ tujih gostov. To namreč kažejo najnovejši statistični podatki, kar potrjujejo tudi podatki o zasedenosti hotelskih sob v Ljubljani. »Že lanska sezona je bila rekord vseh časov, letošnja pa je še boljša. Kljub novim kapacitetam v Ljubljani smo zasedenost sob ohranili na zelo visoki ravni, med 95 in 98 odstotki. To pomeni, da so bile sobe poleti zasedene vse dni v tednu, vso sezono. Opažamo tudi nekoliko višjo potrošnjo gostov,« pravi Gregor Jamnik, direktor hotelov Slon in City hotela.



V Union hotelih (oziroma po novem Union Hotels Collection) konkretnih podatkov o zasedenosti sob v hotelih Lev, Grand hotel Union, uHotel in Central niso razkrili, saj so delniška družba, ki kotira na borzi. So pa z zasedenostjo sob zadovoljni. »Ta je bila poleti primerljiva z istim lanskim obdobjem in takšna pričakovanja imamo tudi za prihodnje.« V njihovih hotelih prevladujejo evropski gostje, največ je Italijanov, Nemcev in Britancev, pomemben delež pa predstavljajo Američani. Zanimivo je, da so prav ti poleti prevladovali tudi med gosti hotelov Slon in City, sledijo pa italijanski, britanski, nemški in francoski gostje.



Na vprašanje, kaj manjka Ljubljani, da bi postala petzvezdična butična destinacija, Jamnik odgovarja: »Seveda spodbujamo butičnost in avtentičnost, vendar v Ljubljani turist ne išče ravno klasične butičnosti, ampak predvsem avtentičnost. Naša prednost je kulinarika, ki je visokokakovostna in cenjena. Si pa gostje v prestolnici želijo več trgovin z lokalnimi izdelki ter izdelki modnih in industrijskih oblikovalcev, želijo si tudi več zabave, predvsem nočne. Tega je premalo.« Več obiskovalcev bi, pravi Jamnik, privabile tudi odmevne mednarodne razstave, koncerti, festivali in druge vrhunske prireditve.

In kako zapleti z Adrio Airways vplivajo na izkušnje turistov, ki pridejo v Ljubljano? »Odpovedi v zadnjem hipu, združevanja letov, zamude, ignoranca pri organizaciji nadomestnih letov ter zamude pri izplačevanju odškodnin potnikom mečejo slabo luč ne le na letalsko družbo, ampak na celotno destinacijo. Hotelirji v Ljubljani smo soodvisni od uspešnosti letalskega prevoznika in naši gostje so zaradi težav prevoznika v negotovem položaju ter posledično v stresni situaciji. To ni dobro niti za naš posel, niti za Ljubljano, niti za celotno državo,« pravi Jamnik. Hkrati upa, da se bo čim več drugih prevoznikov odločilo za lete v Ljubljano.

Gostov več, gneče pa manj?

Posočje v zadnjih letih v konici poletja poka po šivih, toda turistični delavci vendarle opažajo nekaj manj slabe volje. Čeprav je obiskovalcev čedalje več. Lani so v Soški dolini našteli 760.000 prenočitev, letos jih bodo vsaj 800.000, predvidevajo v zavodu Dolina Soče. »Po naših podatkih je obiska stacionarnih gostov spet več, tudi urejene znamenitosti so v povprečju obiskane bolje. Morda je manj dnevnih obiskovalcev oziroma so se ljudje naučili, da v konici sezone naša dolina za hiter obisk ni najboljša izbira, saj ni možno dobiti niti sedeža v restavraciji,« je povedal direktor zavoda Janko Humar. Dodaja, da je zadovoljstvo odvisno tudi od uspešnosti urejanja infrastrukture: »V Tolminskih koritih smo kljub višjim številkam obiska zadovoljstvo obiskovalcev z novim parkiriščem in javnim prevozom povečali, pritisk na cesto skozi Zatolmin pa je tudi opazno manjši.«

Letos se je v najbolj oblegano znamenitost na Tolminskem podalo 71.000 obiskovalcev, lani v tem času slabih 60.000, v vsem letu pa 72.800, čeprav je cena vstopa v Tolminska korita nezanemarljivih osem evrov na odraslega. »Znatno smo podražili vstopnino in na vstopnem parkirišču uvedli relativno visoko parkirnino. Je pa res, da smo zgradili novo veliko parkirišče, ki je brezplačno in s katerega vozijo brezplačni avtobusi. Pritožb ni, ker obiskovalci očitno opazijo, da denar vlagamo nazaj in da jim omogočamo izbiro.«

S štirimi evri vstopnine za obisk cerkve v Javorci se obisk še malce podraži, zlasti če se turist odloči še za obisk slapa Kozjak, za kar kobariška občina od junija prav tako zaračuna štiri evre. Ogled zaradi tega očitno ni nič manjši, saj je občina iz tega naslova predvidela 115.000 evrov prihodkov, a je že proti koncu avgusta pobrala 170.000 evrov. »Z uvedbo sledljivosti obiska je občina pridobila temeljna izhodišča za pripravo nadaljnjih korakov za zaščito slapu, pri čemer pričakuje konstruktivno sodelovanje s pristojnimi institucijami na državni ravni,« je pojasnila Tanja Volarič Karlo iz občinske uprave.

Veliko slabe volje pa vzbujajo vsakodnevne športne aktivnosti na slapu in kopanje posameznikov v potoku Kozjak, kar ni dovoljeno, pravi Humar. Občina (še) nima pooblastil za izvajanje nadzora. »V primeru prepočasnega odziva se bodo posledice začele hitro kazati na krhkem ekosistemu in kakovosti vode, kar bo na dolgi rok nemogoče sanirati.« Občina Kobarid sicer načrtuje celostno ureditev zgodbe v Kozjaku skupaj z okopi, kavernami in brunaricami iz prve svetovne vojne, postavitvijo številnih tematskih tabel, namestitvijo klopi za obiskovalce ob poti od parkirišča do slapu.

Rekordno v hribih in zdraviliščih

Na Golteh imajo letos rekordno sezono, saj imajo več kot 50-odstotno rast prevozov z napravami in skoraj 50-odstotno rast prenočitev v primerjavi z lanskim letom. Kot je odgovoril direktor družbe Golte Mitja Terče, bodo to poletje z nihalko prepeljali več kot 15.000 potnikov. Hit letošnje sezone so električna kolesa, zipline in alpski vrt, je povedal Terče: »Skoraj 400 kilometrov prog na Golteh in v njihovi okolici ter električno kolo navdušijo tudi tiste, ki že dolgo niso kolesarili.« Dodal je, da se gostje radi vračajo, nekateri so tudi že rezervirali smučarske počitnice: »Mnogi, ki so prvič pri nas, so presenečeni nad ponudbo, kakovostjo storitev in normalnimi cenami.«



Zaradi boljše iztržene cene so v Termah Olimia v prvi polovici leta imeli kar 61 odstotkov več dobička kot v istem obdobju lani, ustvarili so za 19 odstotkov več prihodkov. Prenočitev so imeli 140.000. Koliko gostov je bilo pri njih samo v poletni sezoni, ne spremljajo posebej, vendar so poudarili, da v primerjavi z lanskim letom njihovo število ves čas narašča. V vseh poletnih paketih imajo tudi obisk Aqualune, ki je zaradi kraljice toboganov King Cobre posebej zanimiva za družine z otroki ter adrenalinske navdušence. V Termah Olimia napovedujejo odlične rezultate tudi za prihodnje mesece, najav za september imajo že za 15 odstotkov več kot lani.



Na Rogli in v Termah Zreče so poleti našteli 40.825 prenočitev oziroma 11,5 odstotka več kot lani, so sporočili iz družbe Unitur. Tako na Rogli kot v Termah Zreče je bila dobra polovica gostov domačih. Med tujci je bilo na Rogli največ Hrvatov, Italijanov in turistov iz Savdske Arabije, v Termah Zreče pa Nizozemcev, Italijanov in Nemcev.

»Sloveniji štirica, Portorožu in Piranu trojka«

Portoroški hotelirji so z iztekajočo se poletno sezono zadovoljni. Kot navajajo, je po številu prenočitev primerljiva z zelo dobro lansko, pri čemer jim je uspelo še zvišati povprečje doseženih cen. Številk ne razkrivajo, le Alen Milošević iz Hotelov Bernardin omeni, da je bila cenovna rast glede na primerljivo obdobje lani v povprečju štiriodstotna. »To smo dosegli z močnejšim trženjem prek direktnih kanalov in s prilagajanjem cene trenutni zasedenosti. Cena prenočitve se je lahko razlikovala tudi do 25 odstotkov,« pojasni.

Letos je bilo izrazito veliko rezervacij »v zadnji minuti«, se pravi le nekaj dni pred prihodom. Andrej Laznik, prvi mož Istrabenz Turizma (hoteli LifeClass Portorož), to pripisuje temu, da so se znova odprle destinacije, kot so Egipt, Tunizija in Turčija.
Miloševič trdi, da so hotelirji pravzaprav omejeni pri tem, kako lahko privabijo goste: »Lahko se poslužujemo inovativnih marketinških rešitev, vlagamo v izboljšanje servisa in prenovo sob, a ključna stvar, ki privabi obiskovalce, je destinacija in to, kar jim ponuja. Piran in podeželje sta vredna ogleda, še vedno pa v Portorožu primanjkuje ustrezna kulinarična ponudba, premalo je tudi možnosti zabave,« doda.



»Slovenijo bi ocenil s štirico, Portorož in Piran pa s trojko. Slovenija ima velik potencial in se strateško dobro pozicionira kot zelena destinacija, ki ponuja butična doživetja. Po drugi strani pa Portorožu in Piranu primanjkuje jasne strategije, skupaj z močnim destinacijskim menedžmentom. Za zgled je lahko sosednji Rovinj s hrvaško Istro,« meni Kai Behrens, generalni direktor Kempinski Palace Portorož in Kempinski hotel Adriatic v Savudriji.



Nekoliko so se letos znižale cene apartmajev, vendar je bilo to znižanje manjše pri nadstandardnih apartmajih. »V prihodnje vidimo priložnost predvsem v ponudbi višjega cenovnega razreda, pri čemer bomo poskušali povezovati naše goste in lokalne ponudnike doživetij,« pravi Grega Simčič, lastnik kompleksa apartmajev Forgotten Garden v Portorožu.

Eno takšnih doživetij je zagotovo obisk Ribogojnice Fonda. »Sezona je bila lepa, obisk je bil na lanski ravni, čeprav smo imeli več individualnih gostov in manj skupin,« pove Irena Fonda, predstavnica Ribogojnice Fonda, ki se ponaša z znakom Slovenia Unique Experiences (edinstvena doživetja Slovenije), ki ga podeljuje STO. Kakor pravi, bo treba za dokončno sliko sezone počakati na začetek jeseni, tudi v prihodnje pa bodo svojo zgodbo razvijali »skladno s slovensko strategijo zelene destinacije in jo kmalu dopolnili z nekaterimi novostmi.«

Dobra sezona v Osilnici

V zgornjekolpski dolini, kjer v neokrnjeni naravi deluje družinski hotel in športni center Kovač, so z letošnjo turistično sezono zadovoljni, pravi direktor podjetja Simon Kovač: »Sezona je bila dobra, podobno kot že nekaj let.« Zasedenost njihovih kapacitet – imajo 26 dvoposteljnih sob in skupna ležišča s 60 posteljami, kar je skupaj z enoposteljnimi sobami 120 postelj – je bila skorajda 90-odstotna. Večina gostov oziroma 80 odstotkov je bilo tujcev. »Pred časom so k nam prišli za tri dni, zdaj se je bivanje podaljšalo na teden ali celo dva,« pravi Simon Kovač.



V Osilnici, kjer so turistično ponudbo zgradili na rekreaciji v neokrnjeni naravi, poleg športov na reki Kolpi – od kajaka, kanuja, ribolova – ponujajo zabavo v adrenalinskem parku, paintball, gorsko kolesarjenje ali kolesarjenje, lokostrelstvo, pohodništvo.
To, da je Osilnica tik ob meji s Hrvaško, na letošnjo sezono ni vplivalo, pravi Simon Kovač, saj na tem območju ni bilo problemov z migranti oziroma nelegalnimi prehodi meje. Pa tudi vreme, ki zelo vpliva na količino vode v reki Kolpi, je bilo ugodno.