Zadnji se bodo smejali tisti z masko in cepljeni

Človeštvo je doslej prejelo 1,264 milijarde odmerkov cepiva proti covidu-19, za katerim je doslej obolelo 162 milijonov ljudi. V borbi proti tej bolezni se je mobiliziral ves svet. Stroka verjame, da nam bo s cepivi epidemijo uspelo premagati. Toda kaj lahko človeštvo pričakuje na kratek rok, letošnjo jesen in zimo? Ali bo že jeseni treba na poživitveno cepljenje?

Kot je na javnem posvetu, ki ga je pripravila zdravniška zbornica, dejal prof. dr. Janez Tomažič, infektolog, so »obeti kar dobri«. Po zadnjih podatkih je štirideset oseb, ki so že bile popolnoma cepljene s cepivom Moderna, po pol leta prejelo tretji, poživitveni odmerek cepiva. Moderna je pri njem že upoštevala južnoafriško različico in dosegli so visoke koncentracije zaščitnih nevtralizacijskih protiteles. Spodbudno je, da so bile koncentracije teh protiteles dovolj visoke, da so uničile južnoafriško različico že pri poživitvenem cepljenju z običajnim cepivom, pravi dr. Tomažič.

Kako pomembni pa so za bližnjo in daljno prihodnost rezervoarji okužb v otroški populaciji in različice virusa? Cepiva za otroke nad dvanajst let so že odobrena, v fazi razvoja pa so tudi za mlajše od deset let. Glede različic so mislili – tako dr. Tomažič –, da »bodo bolj nevarne, kot se kaže«, a ne glede na to si »zdravila zelo želimo«.

Zakaj se sploh cepiti?

Zaradi odgovornosti do sebe in do drugih, odgovarja dr. Tomažič, saj bo družba pri doseženi precepljenosti svobodnejša, k temu pa lahko prispeva vsakdo. Kot pravi, so ahilova peta covida asimptomatski prenosi, ki predstavljajo tretjino vseh prenosov, bolezen je bolj kužna, kot smo si predstavljali, možen pa je prenos z aerosolom.

Sicer pa velika večina svetovnih avtoritet verjame, da bo covid postal endemična infekcijska bolezen in se bo pojavljal sezonsko, dvomijo pa o tem, da bi ga lahko iz določenih regij eliminirali. Kaj so razlogi, da bo virus še dolgo krožil v populaciji, če postane endemičen? Ključni razlogi so »imunski pobeg«, kratkotrajna imunost in težja dostopnost do cepiv v nerazvitih delih sveta. Stroka tudi meni, da bo posameznim državam uspelo doseči čredno imunost, globalno pa bo to še dolgo problem.

Kaj nas čaka na področju cepiv?

Dr. Bojana Beović, infektologinja in vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, izpostavlja dve cepivi: curevac in novavax. Prvo je v tretji fazi preizkušanja in vanjo naj bi v Nemčiji vključili 36.000 ljudi. Rezultate pričakujejo še v tem mesecu. Novavax pa je beljakovinsko cepivo in predhodni rezultati kažejo kar 96-odstotno aktivnost proti originalni različici covida.
V fazi ena je trenutno 49 novih cepiv, kar pomeni, da ustrezen odmerek že preizkušajo na ljudeh; v drugi fazi ali tik pred odobritvijo jih je 37, v tretji fazi pa je še 27 cepiv; nadaljnjih šest cepiv je v zgodnji in omejeni rabi, osem je odobrenih. V svetu sta najbolj razširjeni cepivi AstraZenece, v 164 državah, in Pfizerja, v 60 državah. V Evropi in pri nas je najbolj razširjeno Pfizerjevo cepivo.

Smisel cepljenja

Zagovornik cepljenja je tudi prof. dr. Alojz Ihan, klinični mikrobiolog, ki je prepričan, da je bolj tvegano zboleti za nalezljivo boleznijo kot pa cepiti se, saj cepljeni vsaj tri- do petkrat manj prenašajo okužbe, kajti po cepljenju tudi v nosno-žrelni sluznici razvijemo protitelesa, zaradi katerih se tam virus težje naseli. Primer Izraela po njegovem kaže, da začne, kadar je precepljenih več kot 80 odstotkov ljudi nad 60 let, njihovo število v bolnišnicah upadati. In kdo pristane v bolnišnici? Tisti, ki niso cepljeni, odgovarja. »Stranskih učinkov je pri cepljenju proti covidu približno dvakrat več kot proti gripi – so pa neprimerno blažji od posledic, če zbolimo. In to je smisel cepljenja,« dodaja dr. Ihan.

Doslej je človeštvo epidemije najbolj uspešno obvladovalo s cepljenjem. Kaj, če nas doleti še kakšna? Kdo se bo pri naslednjem podobnem izbruhu zadnji smejal? Tisti, ki nosi masko in ki se je cepil, odgovarja dr. Tomažič.