SDS: Glas proti na referendumu bo glas proti aroganci Golobove vlade

Jutri se bo začela uradna kampanja pred zakonodajnim referendumom o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke. V SDS, v kateri so dali pobudo in tudi zbrali podpise za ljudsko odločanje, računajo na »glas razuma« in napovedujejo, da bodo intenzivno nagovarjali volivce, predsednik vlade Robert Golob in Levica se zavzemata za bojkot, tudi kot zavesten upor proti politični manipulaciji, ministrstvo za kulturo pa namerava predstavljati argumente za novi zakon.

Enajstega maja bo na lističih, ki jih bodo dobili udeleženci referenduma, pisalo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. januarja 2025?« Za to, da bi referendum uspel, mora vsaj petina volilnih upravičencev obkrožiti proti, ta delež pa mora predstavljati več kot polovico vseh, ki bodo prišli na volišča. V konkretnih številkah to pomeni, da je pri 1.693.355 volilnih upravičencih na dan razpisa referenduma zavrnitveni kvorum 338.671 glasov.

Referendumsko agitiranje, ki je predvsem aktivacija volilne baze SDS

»Od petka bomo začeli intenzivno kampanjo z upokojenci, mladimi, aktivnim prebivalstvom, da prepričamo čim več ljudi, da se 11. maja udeležijo referenduma in glasujejo po svoji vesti. Mi jih bomo nagovarjali, da glasujejo proti zakonu o dodatku k pokojnini na področju umetnosti,« je strnil poslanec SDS Andrej Hoivik in dodal, da bo glas proti na referendumu glas proti aroganci Golobove vlade in proti privilegijem.

V primerjavi s starim zakonom iz leta 1974, po katerem se dodatki k pokojninam kulturnikom dodeljujejo po diskrecijski pravici vlade kot kolektivnega organa na predlog resornega ministra in mu je tudi računsko sodišče očitalo veliko pomanjkljivosti, novi zakon, kot pravi Hoivik, širi nabor upravičencev in uvaja še bolj netransparentna merila od dosedanjih, pri čemer bodo višje dodatke prejeli tisti, ki so v pokojninsko blagajno prispevali manj, in niti ne bo znano, koliko bo dobil posameznik.

»Glede na to, koliko je bilo do zdaj prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo in nagrad Prešernovega sklada, predvidevamo, da je trenutno najmanj 100 upravičencev novih. Govorimo torej o 1,1 do 1,3 milijona evrov vsako leto, če jih bo 200, pa bo znesek lahko do 2,2 milijona evrov,« meni Hoivik, ki se mu zdi problematično tudi to, da se bo dodatek redno usklajeval po isti formuli kot pokojnine, a se od njega ne bo plačeval prispevek za dolgotrajno oskrbo. Hoivik se zavzema za to, da se v razpravi o pokojninski reformi odpre revizija, kdo je upravičen do privilegijev v obliki dodatkov k pokojninam, tudi borčevskih, športnih in dosedanjih kulturnih, ki se dedujejo.

Poziv predsednika vlade Roberta Goloba k bojkotu v SDS, po besedah Zvoneta Černača, razumejo »kot njegovo šibkost in kot strah pred posledicami slabih odločitev«. Na pripombo, da ob zavrnitvi tega zakona ostaja veljaven tisti iz leta 1974, po katerem ministrica za kulturo Asta Vrečko lahko prizna dodatke vsem 27 prosilcem, katerih vloge še niso rešene, Černač odgovarja, da gre pri prejšnjem zakonu za manjši obseg upravičenj ter da si v SDS ne znajo predstavljati ministrice in vlade, ki bi ob glasu proti privilegijem te vseeno podelila.

Očitki o zavajanjih

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v zadnjih tednih večkrat izrazila stališče, da se gre SDS s tem referendumom »politikantski in pritlehen kulturni boj«, že kampanja za zbiranje podpisov je po njenem mnenju temeljila na zavajanju in manipulaciji čustev ljudi, predvsem upokojencev, z njo je SDS pravzaprav začela predvolilno kampanjo, ki bo davkoplačevalce stala 6,6 milijona evrov.

Tako stranka Levica kot ministrstvo za kulturo nameravata nastopati z argumenti. »Ministrstvo bo pojasnjevalo, zakaj je novi zakon boljši od sedanje ureditve, ki je povsem arbitrarna,« je pojasnil državni sekretar Marko Rusjan, ki se mu zdi referendum nepotreben in predstavlja nepotreben strošek glede na učinek. Ocene SDS o 1,3 milijona evrov na leto zavrača kot hipotetične številke, saj natančnih izračunov stroškov še nimajo, za zdaj se izjemna pokojnina izplačuje 83 ljudem.

Tudi v Gibanju Svoboda se bodo vključili v kampanjo, v kateri bodo ljudi pozivali k bojkotu. »Menimo, da je tudi to izraz demokratične volje in sporočilo SDS, naj ne zlorablja instituta referenduma in javnega denarja za zavajanje ljudi, sploh pa ne upokojencev. Vprašanje je bilo zlorabljeno za hujskanje, da jim jemljejo pokojnine, za napad na slovenske umetnike, kulturo in narod kot celoto,« je izjavila poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat.

V SD se ne strinjajo s pozivi k bojkotu in zagovarjajo, da se državljani na podlagi argumentov in dejstev odločajo po meri lastne presoje o določenem vprašanju.

V NSi bodo prav tako sodelovali v kampanji. Ocenjujejo, da je novi zakon, ki mu nasprotujejo, narejen samo za peščico, ki si jo je zamislila ministrica, saj po njihovem mnenju merila nekatere umetnike izpuščajo.

Do 15. aprila morajo organizatorji referendumske kampanje odpreti posebne transakcijske račune. Do 25. aprila pa morajo vsi, ki bodo na dan glasovanja v tujini in bi želeli glasovati po pošti ali na diplomatskem predstavništvu, pa tudi volivci, ki stalno bivajo v tujini in bi želeli glasovati po pošti, oddati vlogo za to. Do 30. aprila morajo volivci v zaporu, bolnišnici ali socialnovarstvenem zavodu in invalidi okrajni volilni komisiji sporočiti, da želijo glasovati po pošti.