SDS v boj proti dodatkom k pokojninam za umetnike: Bo odločil referendum?

V poslanski skupini SDS so, kot so napovedali že prejšnji teden, vložili več kot 8700 podpisov za začetek postopka za zakonodajni referendum, na katerem naj bi se volivci izrekali o novi ureditvi dodatkov k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je komentiral, da zakon zadeva nekaj zaslužnih posameznikov, stroški referenduma pa bi lahko presegli pet milijonov evrov javnega denarja, kar bi zadoščalo za 70 let izplačil dodatkov. Opozoril je, da se bodo dodatki izplačevali, tudi če referendum uspe, a arbitrarno, po stari zakonodaji.

»V borih sedmih dneh nam je uspelo zbrati petino vseh potrebnih podpisov za razpis referenduma,« je sporočil poslanec SDS Andrej Hoivik. Zdaj bodo strokovne službe državnega zbora preverile, ali je s podpisi vse v redu in ni med njimi morebiti kakih podvojenih, za začetek postopka jih je dovolj 2500. 

»Številka nas je presenetila. Petintridesetdnevni rok za zbiranje 40.000 overjenih podpisov bo najbrž začel teči prihodnji teden, referendum pa bo predvidoma maja,« je povzel Hoivik in napovedal, da bo SDS s stojnicami pred upravnimi enotami aktivno sodelovala pri zbiranju podpisov. Po njegovih besedah bodo državljani odločali, ali želijo živeti v državi, kjer se bo upokojencem z najnižjimi pokojninami letni dodatek letos zvišal za pet evrov, hkrati pa bo kulturno elito, ki prejme 30.000 evrov za Prešernovo nagrado za življenjsko delo, 10.000 evrov pa za nagrado Prešernovega sklada, nagradila še z izjemno pokojnino. 

»Za tiste, ki bodo dobili dodatek v višini sto odstotkov osnove pokojnine, bo to približno dodatnih 1500 evrov na mesec, tisti, ki pa bodo prejeli dodatek v višini 50 odstotkov osnove pokojnine, pa približno dodatnih 750 evrov na mesec. Če primerjamo te dodatke s povišanjem letnega dodatka za vse 'navadne' upokojence z najnižjimi pokojninami, se zdijo te številke naravnost tragikomične. Torej pet evrov na leto več za več kot 100.000 upokojencev, medtem pa 18.000 evrov več na leto za peščico. Z maksimalnim dodatkom, ki ga uvaja novi zakon, bo Prešernov nagrajenec od zahteve za podelitev v letu 2025 prejel tudi do 3300 evrov mesečne pokojnine,« je med drugim navedel Andrej Hoivik, ki meni, da so ti dodatki namenjeni točno določeni kulturni eliti. 

SDS je poskušala zakon ustaviti že s posvetovalnim referendumom, po vetu državnega sveta pa ga je večina v državnem zboru ponovno potrdila.

»Najprej bi se zahvalil za nenavadno voščilo SDS ob kulturnem prazniku. Mislim, da je svojevrsten cinizem, da se je stranka odločila na tak način napasti najbolj vrhunske umetnike v tej državi,« se je odzval Rusjan in dodal, da zakon ne uvaja nič novega, ampak po desetletjih nepreglednosti prinaša jasne in pravične pogoje za podeljevanje. Na podoben način že od leta 2017 velja za športne dosežke.

Dodatki k pokojninam za umetniške dosežke obstajajo že od leta 1974, zaradi arbitrarnosti in nejasnih kriterijev za podeljevanje pa jih je leta 2009 pod drobnogled vzelo Računsko sodišče. Prejemalo naj bi jih nekaj več kot sto posameznikov, od tega je dve tretjini konkretnih upravičencev, tretjino pa po smrti prejemnika dobivajo svojci kot vdovsko ali družinsko pokojnino. Dodatka po novem zakonu ne bo več mogoče tako dedovati.

»Pod vprašaj se postavlja smiselnost referenduma, saj bo, če uspe, obveljal zakon iz leta 1974 in se bodo dodatki lahko še naprej arbitrarno podeljevali. Ne vem, kaj želijo doseči,« je dejal državni sekretar, ki je SDS pozval, naj še enkrat premisli in umakne »ta smešni referendum«.

Razlika med lastno in najvišjo pokojnino

»Dodatek upokojenim umetnikom in umetnicam, ki so s svojimi izjemnimi dosežki izkazali posebne zasluge za razvoj, pomen in kakovost umetnosti v Sloveniji ali tujini ter s tem krepili ugled države, je tudi priznanje njihovega dela ter pomena umetnosti in kulture za našo državo,« je ministrica za kulturo Asta Vrečko utemeljila sprejetje zakona, ki po njenem mnenju zagotavlja transparentno, enakopravno, pravično in učinkovito podeljevanje pravice dodatka tistim upokojenim umetnikom, ki na svojem polju še posebej izstopajo in s svojim delom pokažejo pot razvoja in napredka celotni družbi, zato je tudi prav, da jih država kot take na starost prepozna.

Zakon določa seznam priznanj in nagrad, ki štejejo za izjemne dosežke v umetnosti: Prešernova nagrada za življenjsko delo, nagrada Prešernovega sklada in odlikovanje na podlagi zakona o odlikovanjih RS, pri katerem je iz utemeljitve razvidno, da je bilo podeljeno za delo na področju umetnosti. Zadnji dve nista dovolj za dodatek, pri njiju je pogoj še, da so prejemniki poleg te dobili še vsaj eno nacionalno nagrado (poimensko so naštete, katere se upoštevajo) ali vsaj eno od visokih mednarodnih nagrad.

Predvideva, da se lahko dodatek dodeli v polni (sto odstotkov) ali polovični (50 odstotkov) odmeri, odvisno od predlagateljevih posebnih zaslug za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v domovini ali mednarodnem prostoru. Do polnega dodatka bodo upravičeni samo Prešernovi nagrajenci za življenjsko delo.

Pri izračunu osnove za odmero dodatka bodo upoštevali razliko med višino starostne ali invalidske pokojnine, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, ki je bila lani 3055 evrov. Na ministrstvu za kulturo predvidevajo do deset vlog v prvem letu, finančne posledice za letos so ocenili na okrog 180.000 evrov.

Po Rusjanovih besedah na ministrstvu čaka še 27 nerešenih vlog iz zadnjih desetih let. »Ugotoviti moramo, kdo od vlagateljev je še živ in kdo je po tem zakonu upravičen do dodatka. Finančne posledice pa težko predvidimo, ker ne vemo, koliko je njihova dejanska pokojnina in koliko bi bila ta razlika,« je pojasnil Rusjan, ki je poudaril, da bo sredstva za te dodatke kril proračun, in ne pokojninska blagajna.