Začenja se gradnja novega biotehnološkega stičišča

Začenja se gradnja novega biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki prestavlja zelo pomembno investicijo v znanstveno-raziskovalno infrastrukturo na tem področju. Nove laboratorije bodo namreč opremili za delo z mikrobi, ki povzročajo bolezni ljudi in rastlin, za raziskave terapevtskih celic in virusov, odkrivanje okoljskih nukleinskih kislin, ki nam neinvazivno razkrivajo živa bitja.
 
»Živimo v stoletju, kjer biotehnologija napoveduje izjemne preboje, ki bodo pomembno vplivali na razvoj in celovito zdravje ljudi in okolja. Že sedaj je NIB pomemben center znanja, vključen v evropske raziskovalne infrastrukture, z novim stičiščem pa bo Slovenija infrastrukturo še nadgradila in ji omogočila svetovni nivo, industriji pa dostop do kritičnega in konkurenčnega znanja,« je poudarila direktorica NIB Maja Ravnikar.


 
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je dodala, da se prav zdaj ukvarjamo tudi z izzivi biotske raznovrstnosti, z njenim prepletom do okoljevarstvenih vsebin in seveda vsaj posredno tudi kvalitete naših življenj in zdravja. »Podpora znanstvenemu in raziskovalnemu delu pri iskanju odgovorov na takšne vsebine in dileme je za vsako odgovorno državo obveza, ki v sebi nosi tudi veliko pričakovanje. Pomoč pri vzpostavitvi biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo v tem pogledu pomeni predvsem prvi korak pri infrastrukturni podpori za vzpostavitev kreativnih, povezovalnih ter sodelovalnih delovnih pogojev različnim generacijam najboljših raziskovalk in raziskovalcev ter vaših sopotnikov doma in v tujini.«


 
Nova stavba bo stala v neposredni bližini biotehniške fakultete, fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in fakultete za računalništvo in informatiko, kar bo omogočilo še bolj tesne povezave z znanstveniki sorodnih in drugih disciplin kakor tudi souporabo infrastrukture ter opreme. V neposredni bližini načrtovane investicije sta tudi Tehnološki park Ljubljana in Slovensko inovacijsko stičišče (SIS), kar še povečuje kvaliteto tega inovativnega okolja za prenos znanj in tehnologij. »Obetamo si okrepitev  sodelovanja z drugimi relevantnimi deležniki, kot so Slovensko inovacijsko stičišče, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za farmacijo ter Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Tehnološki park Ljubljana ter  Ljubljanski univerzitetni inkubator, saj bo pomemben del BTS – NIB namenjen prav spodbujanju podjetništva ter sodelovanja z gospodarstvom«, je povedala Maja Ravnikar. Novo stičišče bo omogočilo prebojne projekte in tesnejše povezovanje z gospodarskim sektorjem na področju farmacije, biomedicinske tehnologije, prehrambne industrije, kozmetike in okoljske biotehnologije pri raziskavah virusov v procesu razvoja zdravil in cepiv za genske bolezni ter pri testiranju učinkovitosti zdravil in kozmetičnih izdelkov s 3-D celičnimi testnimi modeli.
 
Projekt je vreden dobrih 27 milijonov evrov, 80-odstotno je financiran iz evropskih kohezijskih sredstev, dvajset odstotkov sredstev izvira iz slovenskega proračuna. Gradnja objekta v treh etažah s skupno kvadraturo preko 6600 kvadratnih metrov bo predvidoma končana oktobra 2023. Izvajalec gradbenih, obrtniških in instalacijskih del je Kolektor Koling, d.o.o. Nadzornik gradnje bo podjetje Elea iC, d.d. 
 

Skrb tudi za češnje

 
Da bo v času gradnje NIB vseskozi deloval, bo nova stavba zgrajena v dveh etapah. V prvi bo porušen severni del obstoječega vhodnega objekta v botanični vrt in zgrajen severni del novega objekta, ki bo končan do septembra 2022. Sledila bo preselitev zaposlenih, ki bodo med gradnjo prvega dela delovali v južnem delu sedanjega vhodnega objekta in v pisarniških bivalnikih neposredno ob njemu. V drugi etapi bo porušen južni del obstoječega vhodnega objekta ter zgrajen južni del novega objekta, ki bo končan v oktobru 2023. Sledila bo selitev zaposlenih iz prostorov biološkega središča, ki je sicer stavba v lasti biotehniške fakultete.


 
Nova stavba bo rastla na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.  Kot poudarjajo na NIB, je skupni cilj vseh, da bo vpliv na krajinski park minimalen. »Delo in poslanstvo NIB je povezano z okoljem, zato se odgovornosti do okolja in občutljivega vpliva gradnje na severnem in severozahodnem delu, kjer je  gozdni rob in močvirno črnojelševje, zelo zavedamo.  V projektni dokumentaciji so jasno določeni omilitveni ukrepi v času gradnje, poleg tega pa bodo  pristojne institucije izvajale nadzor v skladu z naravovarstveni ukrepi.« Kar nekaj vprašanj je bilo povezanih tudi z nasadom čudovitih japonskih češenj, ki so darilo Japonske naši državi. Drevesa bodo v največji možni meri skušali zaščititi in ohraniti, so poudarili.