Žabjak korak bližje vodi in elektriki

Novo mesto – Natanko pet let po sprejetju občinske strategije reševanja romske problematike so novomeški mestni svetniki vendarle sprejeli spremembo občinskega prostorskega načrta za romsko naselje Žabjak. Zdaj je na vrsti država, da zagotovi denar za celovito komunalno ureditev naselja, v katerem večinoma v revščini živi približno 700 Romov.

Načrt zajema preureditev severnega dela naselja Brezje in novo ureditev južnega dela Žabjaka na območju petih hektarjev. V naselju so določili 104 gradbene parcele, od tega jih je prostih še okoli 45. Prostorski načrt zajema tudi ureditev gospodarske cone Zahod in zelenih površin.



Za celovito ureditev Žabjaka nameravata država in občina v prihodnjih dveh letih zagotoviti 3,6 milijona evrov, pri čemer bo 15 odstotkov prispevala lokalna skupnost. Novomeški župan Gregor Macedoni je februarja letos, ko je Žabjak obiskal predsednik republike Borut Pahor, napovedal, da bo prvo in drugo branje prostorskega načrta za Žabjak mestni svet opravil še letos, in to se je pred nedavnim tudi zgodilo. Zdaj je odprta pot, da tudi Romi v največjem naselju na jugovzhodu države vendarle dobijo vodovodni in električni priključek.

Macedoni za namensko porabo denarja

Ključnega pomena za sprejem prostorskega akta pa so imeli krajani Bučne vasi, ki temu niso nasprotovali, čeprav je bivanje ob Žabjaku in Brezju izjemno težavno. Svet KS Bučna vas, ki jo vodi Andrej Redek, zahteva le sistemske spremembe in spoštovanje zakonodaje ter usklajeno delovanje vseh deležnikov na vseh ravneh, zlasti pa občine in države. Krajanov ni bilo treba prepričevati, da je prostorski akt treba sprejeti, pravi Redek, vendar pa ljudje opozarjajo na socialne vidike, saj ne vidijo nobenega napredka oziroma se je po letu 1991 izjemno poslabšalo področje zaposlovanja in izobraževanja Romov. To pa od vseh odgovornih zahteva tudi občina, je za Delo povedal novomeški župan Gregor Macedoni.



Z urejanjem naselja bodo meje v naravi jasno vidne, pravi Macedoni, če bo zakonodaja dosledno izvajana, se bodo težave s kršenjem stvarnopravnih pravic morale zmanjšati oziroma odpraviti. Sčasoma pa se bo z večjim zaposlovanjem in boljšo izobrazbo življenje ob naselju zagotovo moralo bistveno izboljšati in se tudi bo, je optimističen Macedoni, ki ga zelo moti, da uradnih podatkov o doseženi izobrazbi, nezaposlenosti in bivanjskih razmerah Romov na Dolenjskem ni od nikoder.



Opozarja, da je treba dosledno izvajati zakonodajo na področju socialnih transferjev ter njeno nadgradnjo, s katero je treba spodbuditi izobraževanje otrok, zaposlovanje odraslih, predvsem pa zagotoviti namensko porabo teh transferjev za izboljšanje bivanjskih razmer.