Za šolo ni nikoli prepozno

Ljubljana – Kako izobraževati nizko izobražene in slabo usposobljene odrasle, ki imajo odpor do učenja in sprememb, je eno od pomembnih družbenih vprašanj, ki jih je treba začeti reševati, poudarja dr. Dušana Findeisen s Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO). V prihodnosti bo namreč primanjkovalo delovne sile, zato se morajo prav vsi zaposleni nenehno učiti, še posebno malo izobraženi, starejši od 45 let, ki jih je treba odkriti in motivirati za izobraževanje.



Tudi zaradi drugih družbenih sprememb je ključno razumeti to posebno učno občinstvo in ga motivirati za učenje. »Ne moremo si zatiskati oči pred tem, da imamo po podatkih Andragoškega centra Slovenije 400.000 odraslih v stanju funkcionalne nepismenosti. Za več kot 600.000 starejših v pokoju pa ni pripravljenega nobenega scenarija,« opozarja Findeisnova.

Kako motivirati za učenje

Odgovore in predloge, kako vzbuditi primarno notranjo motivacijo za učenje pri ljudeh, ki je nimajo veliko, tudi s pripomočki informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ponuja dvoletni evropski projekt LearnersMot, ki poteka v okviru programa Erasmus+; trajal bo še do konca leta. Ukvarja se z malo izobraženimi in slabo usposobljenimi ljudmi, tudi starejšimi delavci, ki jih okolje ne spodbuja, da bi se izobraževali.

»V podjetjih še vedno velja prepričanje, da bodo imela dobiček, če se znebijo starejših zaposlenih, pri tem pa ne vidijo vsega, kar so izgubili, da je morda investiranje v starejše, ki ostanejo v podjetju dlje časa, dobra naložba v primerjavi z mladimi, ki hitreje menjajo službe,« ugotavlja Findeisnova. V projektu je poleg UTŽO sodelovala še ljudska univerza iz Žalca, prav tako partnerji iz treh držav, Španije oziroma Katalonije, Cipra in Italije.

Projekt izobraževalcem odraslih prinaša vèdenje o tem pojavu, ki ga mnogi niti ne slutijo. Pogosto stanje funkcionalne nepismenosti enačijo z nizko izobraženostjo, vendar je tu veliko vzrokov, pravi Findeisnova: »Ljudje, ki so v stanju funkcionalne nepismenosti, niso krivi za to. To je vprašanje družbene pravičnosti, ali smo dovolj poskrbeli za tiste, ki v življenju nimajo toliko možnosti, da bi svoje potenciale izrazili in uporabljali.«

Dolgo je veljalo prepričanje, da so ljudje brez izobrazbe sami krivi za to, ker se niso učili. Vendar ni tako, krive so okoliščine, lahko tudi politične, kot je v primeru migrantov, ki prihajajo v neko okolje. Ali pa so ti ljudje živeli v nestabilnem družinskem okolju, ki ga je zaznamoval alkoholizem, v katerem niso imeli čustvene podpore, morda je bila v družini dolgotrajna bolezen in podobno. Vse to lahko vodi v kaotično šolanje in ljudje pridejo iz šole funkcionalno nepismeni.

Potreben je ustrezen pristop

Na izobraževalnem dogodku, na katerem sta Dušana Findeisen in Urška Majaron z UTŽO predstavili izsledke projekta, ki je potekal v obliki delavnic, so udeleženci, med katerimi so bili predstavniki ljudskih univerz, knjižnice, andragoškega centra in različnih društev in združenj, ugotavljali, da je manj izobražene odrasle težko navdušiti in pridobiti za izobraževanje, ko pa jih, so zelo motivirani.

Včasih kdo misli, da je prestar za izobraževanje, vendar za to ni nikoli prepozno. Potreben je ustrezen pristop, ki mora izhajati iz trenutne situacije. Izobraževalec se mora zavedati, da je na začetku zanje to tuj svet, ki jim prinaša bolečine in ponižanja, za katera ne ve, pogosto jih je sram priznati, da česa ne razumejo, toda polagoma mu zaupajo in tudi kaj povedo. Pomembno je, kako jih na začetku animirajo in motivirajo, potem pa nočejo stran.

Namen projekta LearnersMot je pomagati izobraževalcem, da spoznajo pojav funkcionalne nepismenosti in ga razumejo. »Pomembno je, da spoznajo svoje študente, udeležence v izobraževanju, prepoznajo njihovo življenjsko zgodbo, se znajo na to ustrezno odzivati, jim ponuditi strukturirano izobraževanje, ki jih vodi v pisanje, poslušanje, branje, razumevanje, v kulturo,« razlaga Findeisnova.

»Definicij funkcionalne nepismenosti je veliko, je stranski proizvod razvite družbe, ki je danes družba znanja, z drugačno tehnologijo, kjer se dogaja polarizacija, na izobražene in neizobražene, bogate in revne,« pravi Findeisnova. Ne gre za nepismenost tistih, ki so analfabeti in niso hodili v šolo. Gre za nepismenost tistih, ki so hodili v šolo, pa nimajo dovolj znanja in razvitih dovolj zmožnosti, da bi se lahko samostojno učili iz okolja, se odločali in ustrezno reševali probleme. Vsak dan se namreč učimo iz okolja, rešujemo probleme, in moramo si znati pridobiti to znanje. Okolje pa je čedalje bolj zahtevno. Če smo se včasih večkrat obrnili na strokovnjake, moramo danes marsikaj reševati sami. Imeti moramo široko sliko glede odločanja, ki pa je funkcionalno nepismeni nimajo.

Priložnosti za dobra podjetja

Poleg tega se spreminja gospodarstvo, podjetja so bolj usmerjena k storitvam. Za to pa so potrebni timi, v katerih je treba znati marsikaj, od prilagajanja, komuniciranja, pisanja, risanja, razlaga Findeisnova. Dodaja, da se zaposleni, ki so funkcionalno nepismeni, ne morejo razvijati skupaj s podjetjem. Zato je za podjetja izredno pomembno, da jih izobražujejo. Veliko teh ljudi ni zaposlenih in dobivajo socialno podporo. Ker se ne znajdejo, so tudi pogosto žrtve različnih goljufij, bančnih, zavarovalniških in podobnih.

Ena od težav je tudi, da so ti ljudje precej razpršeni in jih je težko odkriti, zato pogosto velja prepričanje, da jih ni. Dr. Findeisnova najboljšo možnost za odkrivanje te skupine vidi v podjetjih. Meni pa, da bi moralo biti ozaveščanje bolj strukturirano: »Začeti bi morali pri javni upravi, političnih odločevalcih, tudi v lokalni skupnosti. Če problema ne vidimo, ga ne rešujemo, nimamo prave politike, to pa marsikdaj pripelje do napačno vloženega denarja in prizadevanja.«