Starejši moški so močno odvisni od partnerk

Ljubljana – Kako dejavneje vključevati starejše moške v skupnost in kako jih pritegniti, da bodo tudi po upokojitvi aktivni? Odgovore so iskali v obsežni raziskavi Old Guys Say Yes to Community (Dejavnejša udeležba starejših moških v skupnosti), ki je potekala v Sloveniji, Estoniji, na Poljskem in Portugalskem.



Projekt je proučeval posledice nedejavnega staranja moških, starih 60 let ali več, za njihovo kakovost življenja, zdravje in počutje, saj lahko posledice (samo)izključevanja iz skupnosti vodijo v socialno in psihološko smrt, je povedala vodja projekta dr. Marta Gregorčič, sociologinja in kulturologinja s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Nevidni, neprisotni in nedejavni

Že predhodne raziskave in statistični podatki so nakazovali, da so starejši moški manj družbeno in kognitivno dejavni po upokojitvi od žensk in imajo slabšo kakovost življenja, ne glede na njihove pogosto boljše izhodiščne pogoje. Po podatkih Eurostata za večino evropskih držav velja, da je udeležba moških v strukturiranih oblikah učenja in izobraževanja nižja od žensk. V Sloveniji je na primer v programih učenja in izobraževanja za starejše odrasle vključenih le od deset do 15 odstotkov moških, pravi vodja projekta dr. Marta Gregorčič, sociologinja in kulturologinja s Filozofske fakultete v Ljubljani.



Nizka stopnja vključenosti starejših moških v učne in družbene dejavnosti v skupnosti vpliva na njihovo zdravje in počutje. So (samo)izolirani, (samo)marginalizirani, nevidni, neprisotni, nedejavni. Veliko bolj so osamljeni, težje ali prepozno poiščejo pomoč, težje se soočajo z izgubami. Zanje so značilni zgodnejša umrljivost, višja samomorilnost, nižja odzivnost na preventivne zdravstvene in druge programe za kakovostnejše staranje ter nezdrav način življenja.

Travmatični prehod v upokojitev

Fenomen izginjanja starejših moških iz družbenega življenja se sicer dogaja po vsem svetu. V Sloveniji v primerjavi z drugimi sodelujočimi državami dr. Gregorčičeva izpostavlja več posebnosti, med drugim visoko stopnjo samomora med moškimi, starejšimi od 64 let, in največji delež brezposelnih, starih med 55 in 65 let v državah EU – kar pomeni, da je za moške prehod v upokojitev lahko še toliko bolj travmatičen. To velja tudi za tiste, ki so službi posvetili večino časa in nimajo široke družbene mreže. Tako pogosteje zapadejo v apatijo, pasivnost, postanejo zagrenjeni in se velikokrat soočajo s finančnimi težavami, saj je pokojnina nižja od plače.



Kakovost življenja starejših moških pri nas je manj determinirana glede na izobrazbo, kar je zelo izrazito na primer na Portugalskem. Pri nas je tudi bolj kot v drugih državah zaznati izjemno visoko odvisnost od partnerk, saj nimajo svojih socialnih omrežij in se redkeje udeležujejo družbenih dejavnosti. Starejši moški v Sloveniji pa imajo tudi najbolj izrazito željo po političnem in družbenem udejstvovanju, predvsem soodločanju in vplivanju na spremembe. Izjemno jih preokupira zgroženost nad razvojem države. Zelo jih je strah poslabšanja svojega zdravstvenega stanja, čeprav so zdravi, in strah ji je, kaj bo, ko ne bodo več mogli skrbeti zase.

Raje imajo praktične in neformalne dejavnosti

Avtorji raziskave vzroke neaktivnosti moških vidijo tudi v tem, da moške in ženske zanimajo različne dejavnosti in načini učenja. Pri programih vključevanja bi bilo zato treba upoštevati, da se moški raje udeležujejo praktičnih, priložnostnih dejavnosti z minimalno strukturo. Bolj strukturiranega, načrtovanega in organiziranega učenja pa se raje udeležujejo ženske. Tako so se na primer v Avstraliji v zadnjih desetih letih razširile tako imenovane moške lope (Men's Sheds), zlasti v manjših krajih in na obrobju večjih mest, pravi dr. Gregorčičeva. Moški, stari od 60 do sto let se srečujejo ob različnih ročnih dejavnostih in izdelujejo različne izdelke, sodelujejo z mlajšimi generacijami moških, razvijajo vajeništvo in rokodelstvo, ob druženju pa si nudijo čustveno podporo in se informirajo o zdravem načinu življenja.

Pomembno je najti svoje mesto v skupnosti

Avtorji raziskave ugotavljajo, da se moški raje udeležujejo praktičnih in neformalnih dejavnosti, ki so pogosto vezane na njihov poklic. Na Portugalskem so na primer dejavni v skupinah za tekmovanja z golobi, kot prostovoljni gasilci, v lovskih in ribiških društvih, društvih za petanko – balinanju podobno igro in drugo. Pokazalo se je, da je druženje pogosto glavni motiv za njihovo udejstvovanje, kar je pomembno, saj preprečuje izolacijo in pomaga ustaviti krčenje socialnih mrež. Vendar pa avtorji raziskave menijo, da je še pomembneje, da starejši moški najdejo mesto v skupnosti in ohranijo svoj občutek pripadnosti, koristnosti in potrebnosti.



Z vključevanjem v prostovoljska društva – kot odločevalci v njihovih upravnih odborih ali le kot člani – starejši moški vzdržujejo stike s svojimi vrstniki in z mlajšimi. V vseh partnerskih državah v projektu so izpostavili društva in nekdanja delovna mesta kot prostore socializacije, kjer se lahko starejši moški družijo, igrajo različne igre ali se pogovarjajo o preteklem ali sedanjem življenju; nekdanja delovna mesta pa so tudi priložnost za medgeneracijsko priložnostno učenje – a v Sloveniji so te možnosti povsem zaprte, ugotavlja dr. Gregorčičeva.

Priporočila za nujne spremembe

Avtorji raziskave so pripravili splošna priporočila za lokalne pristojne službe v Sloveniji in organizacije civilne družbe, s katerimi bodo poskušali vplivati na ministre in župane, da sprejmejo ustrezne ukrepe. Pri tem sodelujejo z različnimi društvi in institucijami, na primer Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, ljudskimi univerzami, knjižnicami, dnevnimi centri aktivnosti, Šolo zdravja itd. Nekateri so že ob začetku projekta začeli z delavnicami po avstralskem vzoru. V okviru projekta so izdelali e-učilnico, ki jo bodo lahko uporabljali vsi, ki so zainteresirani za vključevanje starejših moških ter platformo odprtih izobraževalnih gradiv.



Avtorji raziskave si želijo v sodelovanju s civilno družbo doseči nujno potrebne spremembe, poudarja dr. Gregorčičeva. Pri tem je neizbežno oblikovanje predupokojitvenih programov in pluralnosti prehodov v upokojitev, kot so, denimo, delno upokojevanje, nove kariere, srebrna ekonomija itd. Država mora sprejeti ukrepe proti marginalizaciji starejših, ki se nanašajo na odpravo revščine, ustrezno mobilnost, dostopnost do storitev, predvsem zdravstvenih itd. Treba je vzpostaviti ustrezno infrastrukturo za neformalno, priložnostno in skupnostno učenje v javnih prostorih ter ustrezno financiranje programov. Hkrati pa spodbuditi najširše razprave o družbenospolnem kapitalu in prehajanju starizmov ter diskriminacije po starosti. Navsezadnje se trudijo predstavljati in krepiti dobre prakse na tem področju ter nadaljevati z novimi.