Za prvo skupino iz Venezuele skoraj ni več ovir

Ljubljana – Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu bodo, po današnjem sprejetju akcijskega načrta za izvedbo repatriacije prosilcev slovenskega rodu iz Bolivarske republike Venezuele, začeli izdajati odločbe, na podlagi katerih bi lahko prva skupina iz te južnoameriške države šla na pot celo že novembra.

Po besedah Olge Belec, državne sekretarke na uradu, ki je vodila medresorsko delovno skupino za pripravo načrta, so doslej prejeli 17 prošenj za skupaj 53 slovenskih državljanov oziroma posameznikov slovenskega porekla in njihovih družinskih članov.

​Za 22 oseb so že potrdili, da izpolnjujejo vse pogoje, osem ljudi mora svoje vloge še malo dopolniti, pri preostalih pa bodo potrebne večje dopolnitve.

Med bolj zahtevnimi nalogami, s katerimi so se soočili, je bilo iskanje nastanitvenih kapacitet. Trenutno jih imajo na razpolago približno 30, med njimi so stanovanja, sobe in domovi. Večino so ponudili zasebniki, v enem primeru pa tudi daljni sorodniki ljudi, ki želijo priti v Slovenijo. 


»Ena večja, 16-članska družina ima že urejeno nastanitev pri sorodnikih, preostali pa še ne,« je povedala Olga Belec in dodala, da so za lažjo integracijo iskali bivališča v večjih mestih, kjer je tudi več možnosti za zaposlitev, in v krajih, od koder izhajajo njihovi predniki, med drugim na Dolenjskem, Gorenjskem in v Postojni.

Predvidevajo tudi tečaje učenja slovenskega jezika in upajo, da se bodo lahko ljudje čim prej vključili v družbo. Večina prosilcev za repatriacijo je v delovnoaktivnih letih, po besedah Olge Belec pa ima več med njimi poklice, ki v Sloveniji veljajo za deficitarne, tako da so nekatera podjetja že izrazila zanimanje zanje.

Status repatriirane osebe, ki poleg plačila prevoza med drugim zagotavlja pomoč pri nastanitvi, zdravstveno varstvo, socialne transferje, ima posameznik lahko največ 15 mesecev, v akcijskem načrtu pa so predvideli tudi rešitve osebnih stanj za ljudi po izteku tega statusa. Tistim, ki imajo državljanstvo, bodo tudi po tem pripadale vse pravice, potomci Slovencev si bodo lahko tudi lažje uredili nadaljnje bivanje, njihovi zakonci pa bodo morali za status postopati po zakonu o tujcih.



V načrtu, pri oblikovanju katerega je sodelovalo sedem resorjev, so poleg opredelitev načina podeljevanja statusa repatriirane osebe, izvedbe prevoza v Slovenijo in udejanjanja pravic okvirno ocenili tudi stroške. Po posameznih resorjih jih sicer še ni mogoče opredeliti, skupno pa naj bi iz državne blagajne, ob predpostavki, da bi morali poskrbeti za 70 ljudi, namenili približno 1,2 milijona evrov. Od tega 216.000 evrov še letos, in sicer neposredno iz proračuna s prerazporeditvami, leta 2020, s posebnimi postavkami, 790.000 evrov, 2021 pa 191.000.



»Zelo smo veseli, da je vlada vendarle potrdila akcijski načrt,« je za Delo povedala predsednica društva venezuelskih Slovencev Maria Voglar. »Zdaj upamo, da bodo čim prej izvedeni konkretni koraki in da bomo kmalu prišli v Slovenijo.«

Na društvo se je v zadnjem času obrnilo več ljudi, ki se zanimajo za repatriacijo, zato pričakujejo, da bo končna številka kmalu več kot sto.