Za naložbe v lesno predelavo 120 milijonov

Za povečanje domače predelave lesa namerava država v prihodnjih letih uresničiti sedem lesnopredelovalnih investicijskih projektov v vrednosti okoli 120 milijonov evrov. Gre za projekte s poudarkom na predelavi lesa v polizdelke in predvsem v izdelke z višjo dodano vrednostjo, ki jih trenutno primanjkuje na slovenskem trgu, so pojasnili na direktoratu za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Država načrtuje investicije v regijah, bogatih z lesom (koroška, notranjska, štajerska, savinjska in dolenjska). »Med projekti so proizvodna linija za iverne plošče in lepljene iverne plošče, proizvodnja konstrukcijskega lesa za gradbeništvo, proizvodnja opažnih plošč in žaganega lesa, proizvodnja križno lepljenih lesenih plošč ter lepljenega lameliranega lesa in dolžinsko spojenega konstrukcijskega masivnega lesa ter izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo,« so povedali na direktoratu za lesarstvo, ki ga vodi Danilo Anton Ranc.

Država si prizadeva za večjo uporabo lesa v javnih stavbah, protihrupnih ograjah in stavbnem pohištvu. FOTO: Jure Eržen/Delo

»Vključeni so tudi centri za zbiranje in predelavo lesa, ki bodo vzpostavljeni po zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki jih je možno realizirati v okviru javno-zasebnega partnerstva, torej v sodelovanju z domačimi in tujimi zasebnimi investitorji. Več informacij zaradi nedokončanih postopkov in pogajanj z investitorji ne moremo dati,« so pojasnili na direktoratu, kjer ugotavljajo, da predelava in poraba lesa v preteklosti nista bili prepoznani kot strateška prednost za slovensko gospodarstvo.

Pogled na les se spreminja

»Strategija industrijske predelave je bila napačna, saj je država favorizirala energetsko zahtevne industrijske panoge, ki ne temeljijo na domačih naravnih virih. S podporami energetski porabi oziroma kurjenju lesa je bila narejena velika škoda lesni industriji in žal je bila lesna surovina namesto v domače proizvodne linije usmerjena v kurilnice in izvoz. Z umestitvijo lesne industrije in predelave lesa v slovensko industrijsko strategijo 2021–2030 se pogled na les in lesno industrijo spreminja. Naš cilj je predelati najmanj tri milijone kubičnih metrov lesa v različne izdelke z visoko dodano vrednostjo in spodbujanje investitorjev v to panogo,« je povedal Danilo Anton Ranc.

Lani je v lesnopredelovalni in pohištveni industriji delovalo 1008 podjetij. »Število podjetij v zadnjih letih narašča. Od leta 2015 se je povečalo za 7,5 odstotka, od leta 2010 za 15 odstotkov. Ti pozitivni trendi so spodbudni in kažejo na ponoven razvoj ter aktivnost slovenske lesarske panoge. Prav tako opažamo, da se trendi izboljšujejo pri drugih pomembnih kazalnikih poslovanja podjetij. Od leta 2015 do 2020 se je povečalo povprečno število zaposlenih za 13,5 odstotka, čisti prihodki od prodaje za 24 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega za 23 odstotkov in neto čisti dobiček za 46 odstotkov.

Rast lesenih objektov

Po podatkih direktorata se najuspešnejša podjetja v lesni branži ukvarjajo z obdelavo in predelavo lesa, podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo pohištva, pa je manj. Pohištvena industrija je nedvomno izgubila primat. Leta 2009 je zaposlovala še 7326 ljudi, štiri leta pozneje le še 4376. Za lesnopredelovalno panogo so pomembni tudi mali podjetniki in obrtniki, ki s proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo prispevajo k prodajni realizaciji panoge. Zelo pomemben segment so tudi mednarodno priznani proizvajalci lesenih objektov. Na tem področju na direktoratu pričakujejo še večjo rast zaradi uredbe o zelenem javnem naročanju, po kateri morajo biti vse javne stavbe zgrajene z najmanj 30 odstotki lesa. »Prav tako smo uredbo razširili na uporabo najmanj 55 odstotkov lesa v obcestnih protihrupnih ograjah in najmanj 80 odstotkov v stavbnem pohištvu,« je dodal Ranc.