Do leta 2030 naj bi tri milijone kubičnih metrov lesa na leto predelali v izdelke, energetska raba bi morala postati sekundarna.
Galerija
Ena od smiselnih uporab lesa je vgradnja v izdelke, ki nadomeščajo nelesene materiale – kot so elementi za montažno gradnjo. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Čeprav so bili slovenski gozdovi v zadnjih dvajsetih letih izpostavljeni pogostim ujmam, so po ocenah slovenskih gozdarjev v dobrem stanju. Leta 2019 smo ob prirastu 8,8 milijona kubičnih metrov v njih posekali 5,3 milijona kubičnih metrov hlodovine. Žal smo od tega doma predelali le 1,8 milijona kubičnih metrov lesa, izvozili pa kar tri milijone skupaj z lesnimi ostanki.
Do leta 2030 naj bi tako prakso končali. Cilj je, da do takrat povečamo predelavo okroglega lesa za neenergetsko rabo na tri milijone kubičnih metrov na leto, dosežemo 30-odstotni delež lesa v vseh javnih stavbah, razvijemo nove načine uporabe lesa in povečamo število zaposlenih v panogah, povezanih z lesom.
V članku tudi o tem, kakšne družbene in okoljske učinke bomo dosegli z večjo uporabo lesa in zakaj je les v boju proti podnebnim spremembam lahko naš naravni zaveznik.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji