Za koliko vaša parcela odstopa od tiste na papirju?

Ljubljana – »Država bo celoten sistem davka na nepremičnine, vsaj kar zadeva parcele, naslonila na sistem, ki v naravi ne velja povsem. V občini Bovec, denimo, parcele ne ustrezajo stanju v naravi za nekaj deset do nekaj sto metrov. Zaračunali so pozidano zemljišče, ki je v praksi občinska cesta, a občini, predvidevam da iz finančnih razlogov, ni do ureditve razmer,« na primer (ne)učinkovitost urejanja prostora opozarja geograf dr. Blaž Komac.

A opisani primer je očitno na tisti polovici slovenskega ozemlja, kjer bodo morali na Geodetski upravi RS (Gurs) v sklopu petletnega projekta eProstor do konca leta 2021 nastajajoče zbirke prostorskih oziroma zemljiških podatkov še izpopolniti. Doslej jim je uspelo položajno natančnost katastrskih načrtov popraviti v 60 odstotkih. To je pogoj za zajem podatkov v novo evidenco stavbnih zemljišč, v katero so doslej zajeli polovico podatkov o dejanski rabi teh zemljišč. Poskenirali so več kot devet milijonov arhivskih elaboratov, ki so v sklopu operata zemljiškega katastra oziroma dokumentiranega opisa zemljišč glede na izmero, kakovost, kulturo in lastništvo, nastajali dvesto let. S tem so rešili 23 milijonov arhivskih dokumentov.



Včeraj sta generalni direktor Gursa Tomaž Petek in generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja na okoljskem ministrstvu Barbara Radovan javnosti predstavila vmesne rezultate projekta eProstor, ki bo predvidoma v letu dni omogočil elektronsko poslovanje na področju upravljanja nepremičnin in prostorskega načrtovanja oziroma večjo preglednost prostora, gradnje objektov in upravljanja nepremičnin. Slovenijo in Evropski sklad za regionalni razvoj bo to stalo 22,4 milijona evrov. Z digitalnim arhivom, lokacijsko izboljšanimi podatki in e-poslovanjem bo do podatkov o nepremičninah mogoče dostopati lažje. Cilj je omogočiti 24-urni dostop do digitaliziranih občinskih ali državnih prostorskih aktov. Ali kot pravi Tomaž Petek: »V načrtu je, da do konca 2021 prenašanje papirjev od enega do drugega organa odpade.«

Meter levo ali desno

O bovškem primeru Petek pravi: »Na nekaterih območjih se grafični deli zemljiškokatastrskih načrtov res ne ujemajo s sliko aeroposnetka. Lastniki se hudujejo, da njihova stavba leži na drugi parceli ali da hruška raste čez sosedovo mejo. Veljavne so seveda izvorne meritve. Mogoče je, da so bile te narejene leta 1820 oziroma 1825, ko je zemljiški kataster šele nastajal in je to edini podatek, ki ga ima Gurs. Zato mora geodet, če izmerjeni podatek ne ustreza dejanskemu stanju, območje znova izmeriti.« V vsakem primeru katastri evidentirajo soglasje lastnikov nepremičnin, opozarja Petek, medtem ko nesoglasja rešujejo le sodišča. »Za vrednotenje lahko uporabimo le evidence, ki jih imamo. Te so uradne in najboljše ta hip. Verjamem, da so marsikje problematične situacije: v takih primerih bi bilo idealno naročiti novo izmero za območje celotne Slovenije. Koordinatni kataster je trenutno izmerjen le na tretjini ozemlja; še vedno je velik del katastra iz časa Avstro-Ogrske, ko so državo premerili za obdavčenje in so se zadovoljili tudi z manjšo položajno natančnostjo. Meter levo ali desno ni bil problem. Če to danes prenesemo v računalnik, nastajajo zelo neustrezne interpretacije.« Kljub temu se večina Slovencev zaradi stroška za geodeta ne odloči.

Neažurne občine

Nekaj tisoč kilometrov cest v občinski in državni lasti ni lastniško urejenih v zemljiški knjigi. V Jugoslaviji, pravi Petek, je bilo pomembno, da se je cesta zgradila, vpisali pa je v zemljiški kataster niso, ker je bilo to povezano z odkupom. S cestami, ki so bile evidentirane, danes ni težav. V občinah pa so še gozdne in obvozne ceste ali ceste nižjih kategorij, ki v primeru odkupa pomenijo velik finančni zalogaj. Občine in država morajo po zakonu evidentirati vsaj dejansko stanje na delih parcel, ki so v naravi javne poti ali ceste. Kakšnih trideset občin je to že storilo. »Ko bodo še vse druge, bomo dobili kataster, ki bo kazal dejansko rabo v naravi,« napoveduje Petek.