Za izgubljeno tožbo Muc pričakuje državni denar

Ljubljana, Murska Sobota – Svet romske skupnosti (SRS) deluje v okrnjeni sestavi, saj njihovo delo že več mesecev bojkotira sedem predstavnikov iz vrst romskih občinskih svetnikov. Za povrhu je krovna romska organizacija izgubila tožbo na delovnem sodišču v Murski Soboti, zato je morala pred kratkim njihovi nekdanji poklicni sekretarki Nataši Horvat izplačati dobrih 23.000 evrov bruto.

Na uradu za narodnosti, ki bedijo nad delom romskega sveta, izgubljene tožbe ne želijo komentirati, ker za kaj takega, pravi njihov direktor Stanko Baluh, niso pristojni. Čeprav so se v javnosti pojavile govorice, da je denar za izgubljeno tožbo priskrbel urad, je Baluh to zanikal, ker da je SRS za ta namen menda najel bančno posojilo. Iz javno dostopnih podatkov je Baluhov urad romskemu svetu letos nakazal že 320.327 evrov (samo septembra 30.327 evrov), leta 2018 dobrih 347.000 evrov.



»Svet ima urejeno sistemizacijo delovnih mest. Za stroške dveh zaposlenih bo letos prejel 50.500 evrov,« je povedal Baluh. Predsednik krovne romske organizacije Jožek Horvat Muc je zelo neposreden. »Svet je ustanovila država in denar za njegovo delovanje mora zagotavljati državni proračun, kar je jasno zapisano v zakonu o romski skupnosti,« je prepričan.



Izgubljene tožbe ni želel komentirati, ker je razsodbo sodišča treba spoštovati. Ker so morali sami zagotoviti denar za izplačilo izgubljene tožbe, bo delovanje sveta do konca leta okrnjeno. Od države pričakujejo povračilo finančnih sredstev.

Diskriminacija med Romi

In če ima svet zdaj urejeno sistematizacijo delovnih mest, tega ni imel še leta 2016, ko se je Horvatova odločila za vložitev tožbe. Zaposlena je bila kot sekretarka, a je bila njena plača precej nižja, kot je znašala plača prejšnje zaposlene Janje Rošer na istem delovnem mestu. Na mesec je namreč prejemala 830 evrov bruto, računovodkinja Ingrid Škerlak in administratorka Rošerjeva pa vsaka po 1500 evrov bruto. Rošerjeva, ki je do izvolitve za predsednico SRS leta 2012 opravljala delo sekretarke, je za to delovno mesto, torej isto, kot ga je pozneje opravljala Horvatova, prejemala 1300 evrov oziroma 470 evrov bruto več na mesec. Ko je njeno delovno mesto zasedla Horvatova, so ji plačo znižali, Rošerjevi pa zvišali, vse to pa je takrat z dvetretjinsko večino potrdil romski svet.



Po razsodbi sodišča je moral SRS Horvatovi vse od junija leta 2012 do julija leta 2016 plačati razliko v plači v višini 470 evrov bruto na mesec, kar so sredi tega meseca tudi storili. Sodišče je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da četudi SRS ni imel sprejetih aktov, ki bi določali višino plače, je odločilno, da gre za voljeno funkcijo in zatrjevano opravljanje istega dela. Enake pravne položaje je treba obravnavati enako, zato ni nobenega razumnega razloga, da Horvatova ne bi na voljeni funkciji prejemala enake plače kot delavka, ki je to funkcijo opravljala pred njo. Neurejeno stanje pri toženki (SRS) ne more biti opravičilo za neenako obravnavo med delavkama, ki sta bili v različnih mandatih izvoljeni na isto funkcijo, opravljali ista dela sekretarke SRS, prejemali pa različno plačilo. Pomembna je dejanska izvolitev na funkcijo sekretarke, ki se je po poslovniku opravljala profesionalno, je prepričano sodišče.



Horvatova je za Delo povedala, da si organizacija, ki je najvišji romski politični organ v državi ter se bori proti diskriminaciji in neenaki obravnavi Romov, ne bi smela dovoliti, da bi do takega sodnega procesa sploh prišlo. »Ko sem bila pri njih zaposlena, sem svoje delo opravljala korektno in odgovorno, z mojim delom so bili zadovoljni vse do trenutka, ko sem ugotovila nepravilnosti. Takrat sem jih pozvala, naj jih odpravijo, in ker tega niso storili, sem se odločila poiskati pravico na sodišču,« je povedala Horvatova.