Z možgani na off in … z dopustom na Hrvaškem?

Julij, sproščen počitniški mesec, je letos (malce) bolj stresen. Vprašanje, kam na dopust, je postalo še bolj pogosto, dogajanje pa je spremljala zmeda. Na eni strani smo lahko poslušali, da ob vrnitvi z dopustovanja na Hrvaškem za slovenske državljane kakšnih posebnosti ni, na drugi pa so nekateri zdravstveni strokovnjaki državljane pozivali, naj vendarle letos dopustujejo znotraj meja.

Na začetku meseca je sicer Slovenija Hrvaško umaknila z zelenega seznama, a to za slovenskega turista ob vrnitvi domov ni prineslo nobene spremembe. Moramo pa po novem z računom dokazati, da smo bili zares na Hrvaškem.

Kaj morate vedeti, če imate na Hrvaškem rezerviran dopust

Pri izbiri dopusta velja upoštevati, da je pametno izbrati lokacije, kjer ne bomo ravno v največji gneči, pa naj gre za dopust doma ali v tujini. In če se odločimo za dopust v tujini, je dobro, da preverimo, kakšni so ukrepi, ko se vrnemo. Za Hrvaško, kot rečeno, še vedno velja, da karantena ob vrnitvi ni potrebna, so pa nekateri delodajalci zaskrbljeni, kako ohraniti nemoten delovni proces. Zato smo nekatere družbe vprašali, kakšna pravila imajo za zaposlene, ki se vračajo v službo z dopusta v tujini.

Po dopustu na Hrvaškem še teden dni dela od doma

 
Še en prispevek, povezan s Hrvaško, je bil ta mesec med najbolj branimi vsebinami. Pisali smo namreč o tem, kako zanimiva je Hrvaška za nakup vikenda. Odgovor: zelo. Slovenci na hrvaški obali kupujejo nepremičnine v razponu od 100.000 do 300.000 evrov, za kupce počitniških objektov na hrvaški obali pa sta tradicionalno zanimiva Istra in Kvarner.

Slovenci pokupili večino hrvaških vikendov

Vroča tema ta mesec ni bila le Hrvaška, ampak tudi politika. Pisali smo o tem, da opozicija kot dve možnosti za zrušenje vlade Janeza Janše omenja konstruktivno nezaupnico in ustavno obtožbo. Medtem pa znova išče nove obraze, ki bi jih ponudila kot alternativo. Dolgoletni šef BTC Jože Mermal je med tistimi, ki jih nagovarjajo za vstop v politiko.

Kako se znebiti Janeza Janše

Razkrili smo tudi vsebino pisma, ki ga je Janezu Janši poslala Ursula von der Leyen. Janša je namreč junija komisiji pisal glede tožbe, ki jo je komisija vložila proti naši državi zaradi preiskave v Banki Slovenije in suma nepravilnosti pri sanaciji bank, von der Leynova pa mu je odgovorila v začetku julija. In Delo je pridobilo vsebino pisma.

Razkrivamo vsebino pisma, ki ga je Janši poslala von der Leynova

Odmevalo je še eno pisanje, saj je Marta Kos, po tem ko se je odločila, da zapusti slovensko veleposlaništvo v Švici, poslala depešo, v kateri je zahtevala izplačilo odpravnine, in sicer za mandat, ki ga je do konca oddelala v Berlinu. Ker Marta Kos mandat veleposlanice v Švici končuje predčasno na lastno željo, ji odpravnina za ta del profesionalne kariere ne pripada. Ji pa ta, kot je razvidno iz njene pogodbe o zaposlitvi, podpisal jo je tedanji minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, pripada za njen prvi polni mandat na veleposlaništvu v Berlinu, ki ga je oddelala od septembra leta 2013 do jeseni leta 2017.

Odpravnine ji niso izplačali, k znesku zahteva tudi pripadajoče obresti. Po našem izračunu bi ji tako pripadlo več kot 22.000 evrov. 
 

Depeša Marte Kos z zahtevo po odpravnini

Seveda tudi ta mesec ne moremo mimo koronavirusa. Vsebine oziroma dogajanje glede koronavirusa so že vse od začetka te zdravstvene krize med najbolj branimi na delo.si in nič drugače ni bilo tokrat. Vse so zbrane TUKAJ, tokrat pa izpostavljamo prispevek o zdravniku, ki se je odločil, da spregovori o svoji težki zdravstveni preizkušnji. Prebolel je koronavirus in to, da mnogi moč virusa še kar podcenjujejo in se vedejo neodgovorno, se mu zdi skrajno neumno in sprevrženo. »Ljudje so se v zgodovini spopadali s kugo, sifilisom, kolero, zdaj nas preganjajo novodobni virusi, a mnogi tega očitno ne razumejo in se vedejo primitivno,« je bil oster, ko smo ga s klicem ujeli med rehabilitacijo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Tam se po nekaj tednih počasi bliža zadnji fazi okrevanja, hoji po stopnicah.

Izpoved zdravnika po dveh mesecih kome

Med najbolj branimi vsebinami je bila zgodba o osupljivi najdbi, ki je pred kratkim (znova) uspela zgodovinarjem iz Spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau. Med konservatorskimi deli na čevljih žrtev iz nemškega nacističnega taborišča Auschwitz, ki so na ogled na stalni razstavi v muzeju, so v enem od otroških obuval našli na roko napisane ime in priimek otroka, oznako prevoza v taborišče in registrsko številko s seznama prevozov (Ba 541). Čevelj je pripadal dečku Amosu Steinbergu iz Prage, rojenemu 26. junija 1938. Skupaj z očetom Ludwigom in mamo Ido so ga 10. avgusta leta 1942 zaprli v taborišče Terezin na Češkem, od tam pa so bili vsi trije deportirani na Poljsko.

Nova odkritja v Auschwitzu, tokrat v otroških čevljih

Za konec pa vam priporočamo še najbolj bran prispevek iz rubrike Dobro jutro ta mesec. Gre za prispevek Priimek na -ić, v katerem med drugim piše tudi: »S komunikacijo in razumevanjem bomo mogoče lahko dosegli, da nihče ne bo več nikomur vzklikal 'čefurji raus'. Vsak ima svojega čefurja, če ga spoznaš, lahko postane tudi kaj več kot samo to.«

Priimek na -ić