Z izjavo o Kučanovem streljanju kozlov se je Golob precej onemogočil

»Ko si predsednik vlade, res ni treba, da si nesamozavesten. Vsako mnenje je namreč samo mnenje in samo od tebe je odvisno, ali boš to mnenje upošteval ali ne,« poudarja Bogdan Biščak, izkušeni politični analitik, nekdanji politik in lobist, alpinist in pisatelj, za nekatere pa tudi glavni operativec Gregorja Golobiča, dolgoletnega vplivnega akterja slovenske politike.

Roberta Goloba v tem pogledu Biščak vidi kot nesamozavestnega, čeprav v javnosti pri aktualnem predsedniku vlade prevladuje mnenje, da ima težave s svojim (pre)velikim egom.

»Z izjavo o Kučanovem streljanju kozlov se je Golob precej onemogočil, da bi nasvete nekdanjega predsednika republike Milana Kučana slišal – to jemljem za dokaz njegove nesamozavesti in strahu pred morebitnimi očitki, da politiko vodi nekdo drug.«

Strah pred tem, da bi poslušali nasvete ljudi, ki so delali z Janezom Drnovškom in se v politiki česa naučili, je po Biščakovi oceni pri Gibanju Svoboda zelo očiten.

Pogled naprej

Z gostom v tokratnem Delovem podkastu o politiki smo pogledali tudi malce naprej. Tudi v jesen, ko se po neuradnih informacijah obeta rekonstrukcija vlade. »Če Golob menja ministre, bi bilo dobro, da prej najde njihove naslednike.«

Ne pa da ministra – kot se je zgodilo pri zdravstvenem – najprej odslovi in se šele nato loti iskanja njegovega naslednika.

Če bo rekonstrukcija vlade, naj bo hitra, zgodi naj se v enem tednu, da se ne bo izgubljal čas, predvsem pa naj bo menjava, če bo, z boljšimi kandidati. »Teh pa ne bo lahko dobiti, saj se javno mnenje obrača v nepodporo vladi in se pri morebitnih kandidatih pojavlja skepsa, kaj bi sploh lahko kot ministri naredili.«

Bogdan Biščak je tudi en od idejnih očetov Koalicije ustavnega loka (Kul), ki je nastala v času tretje vlade Janeza Janše. Stranke tedanje opozicije – SD, LMŠ, SAB in Levica – se niso bile sposobne ničesar dogovoriti, zdelo se je, da jih je treba k povezovanju prisiliti od zunaj, in tako se je tudi zgodilo. So stranke Kula s sodelovanjem v tej koaliciji izgubile? LMŠ in SAB sta izpadli iz parlamenta, Levica pa je komajda prestopila parlamentarni prag. Ne, poudarja Biščak, postale so kolateralna škoda nastanka Gibanje Svoboda.

Kul pa njenim članicam očitno ni bil udoben. Da so delovali v njem s stisnjenimi zobmi, je ta teden pokazala izjava Marjana Šarca, ki je svojo LMŠ utopil v Gibanju Svoboda ter sedel v ministrski fotelj obrambnega resorja.

Nekdanji prvak LMŠ je dilemo, kako je mogoče, da je bilo stališče do novele zakona o tujcih in o mednarodni zaščiti za časa delovanja Kula drugačno od sedanjega, razložil takole: »Takrat smo uresničevali predvsem enotnost opozicije. Potrdili smo tudi marsikatero stvar, samo da je bil mir v hiši. Obdobja Kula ne bi želel več ponavljati in upam, da se nikoli več ne ponovi. Takrat smo pač morali za enotnost koalicije Kul storiti marsikaj, kar nam včasih ni bilo blizu.«

Poslanci Kula so se, spomnimo, podpisali pod zahtevo za ustavno presojo omenjenih zakonov, ki ju je sprejela vlada Janeza Janše. Zdaj pa je vlada Roberta Goloba, v kateri je več ministrov iz vrst Kula in podpisnikov omenjene zahteve za ustavno presojo, potrdila mnenje, da nista v neskladju z ustavo.

»Fiasko bo, če bo tako ostalo in če bo pristojni parlamentarni odbor sprejel enako stališče kot vlada,« pravi Bogdan Biščak. »Če drži, da predsednik vlade Robert Golob vladno stališče podpira, nas to lahko skrbi. Da Golobova stranka Gibanje Svoboda ni le neki PR-projekt, sem namreč prvič pomislil takrat, ko je Golob izjavil, da bodo podirali žico na meji. Izjavo je namreč dal v trenutku, ko ni bilo jasno, ali jo bo javnost sprejela negativno ali pozitivno. Premik v stališču se je torej zgodil na istem problemu, pri katerem sem pomislil, da lahko Gibanje Svoboda postane spodobna stranka. Razočaran sem,« dodaja, skrbi pa ga tudi (ne)učinkovitost vlade.

V podkastu smo se dotaknili tudi pokongresnega dogajanja v Levici. Luka Mesec je eden od redkih ministrov, ki jih Biščak pohvali. Ob njem zaradi uspešne kandidature naše države za nestalno članico varnostnega sveta OZN uvršča tudi zunanjo ministrico Tanjo Fajon.

Na vidiku težave za Luko Mesca

Biščak ocenjuje, da bo Levica težko preživela. Je namreč protisistemska stranka, ki ima kot vladna stranka težave. »Ostati protisistemska stranka in zadržati svoje volivce pomeni delati težave v vladi, kar pa lahko pripelje do tistega, kar se je zgodilo v prejšnjem mandatu; dobre opcije zanjo ne vidim.«

V podkastu smo analizirali tudi dogajanje v opoziciji. Biščak ne verjame, da NSi ne bo več šla v koalicijo z Janezom Janšo.

Politika prvaka največje opozicijske stranke je po sogovornikovi oceni motivirana s krivico, ki se je Janezu Janši zgodila s procesom na vojaškem sodišču pred osamosvojitvijo. Te krivice ni znal ponotranjiti in pravilno kanalizirati, zato deluje tako, kot da se je proti njemu zarotilo vse, je maščevalen in tudi vse bolj radikalen. Dokler bo Janez Janša ostal v politiki, bo ta po sogovornikovem mnenju ostala razklana, sodelovanja prek tega razkola, ne glede na željo nekaterih mlajših, s preteklostjo neobremenjenih politikov, pa ne bo.

Glede morebitne ustanovitve nove stranke Anžeta Logarja sogovornik ironično komentira, da tega v tem trenutku ne ve niti Janez Janša. Odločitev o ustanovitvi bo čista kalkulacija – pred volitvami bodo preverjali, ali se to izplača ali ne – koliko bi ta nova stranka odnesla podpore SDS in koliko bi prinesla glasov, ki jih Janševa stranka doslej ni mogla pridobiti. »Odločitev bo padla pred volitvami, zdaj pa so pripravili teren, da to storijo, če bodo ocenili, da bi jim to koristilo.«

Med odpiranjem in zapiranjem vrat je prepih

Bogdan Biščak tudi po upokojitvi veliko časa nameni goram, smuča in pleza. Lani je šel na treking v Nepal. »To je bil sprehod, v Sloveniji so precej težje ture,« smeje odgovarja na vprašanje, ali je to bil njegov zadnji zahtevnejši vzpon. Kateri je torej takšen? To je smer Mansarda na Planji; za tiste, ki ne vemo: gre za 2453 metrov visoko goro v Julijskih Alpah.

Napisal je knjigo Igra in biseri: kako sem hčerki z alpinizmom razložil življenje. Gre za delo, ki ni le knjiga za alpiniste in ljubitelje plezanja, pač pa je hkrati tudi izpoved o plezanju po življenju in medosebnih odnosih.