Neomejen dostop | že od 9,99€
Kako bodo na dan solidarnosti odprte slovenske bolnišnice, do pred kratkim še ni bilo jasno, saj enotnega navodila z ministrstva za zdravje ni bilo.
V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so se odločili, da bodo v ponedeljek kljub dela prostemu dnevu delali normalno, v SB Celje pa so termine odpovedali. Na njihovi spletni strani piše: »Na podlagi sprejete odločitve Vlade RS, da je ponedeljek, 14. avgusta 2023, dan solidarnosti in s tem dela prost dan, bo Splošna bolnišnica Celje na ta dan organizirala delo kot na praznik. Vse napovedane zdravstvene storitve bodo za ta dan odpovedane. Nadomestne termine bodo pacienti prejeli v prihodnjih dneh.«
Delujoči centri za socialno delo, upravne enote, veterina
Jutri bo poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan izdal odredbo, s katero bo v ponedeljek delo odredil tudi zaposlenim pri izvajalcih kritične infrastrukture, v centrih za socialno delo ter na področju veterine, razen če lahko predstojnik nemoteno delovanje zagotovi drugače. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik bo pozvala upravne enote, naj bodo odprte.
Če bo treba, bodo, po besedah Petre Bezjak Cirman, direktorice urada vlade za komuniciranje, v ponedeljek na območjih, ki so jih prizadele poplave, odprti tudi vrtci. Kot običajno pa bodo delali izvajalci nujnih storitev, tudi izvajalci institucionalnega varstva, kamor spadajo domovi za starejše. Bančne poslovalnice bodo zaprte, zavarovalnice pa ne. Medkrajevni avtobusni in notranji železniški promet bosta obratovala po počitniškem voznem redu za delovni dan.
Zaradi izrednih razmer bo izjemoma dovoljen promet tovornih vozil, katerih največja masa presega 7,5 ton.
»Protestiram proti odločitvi vodstva celjske bolnice o delu na solidarnostni dan. Menim, da mora biti bolnišnica v teh kriznih razmerah odprta. Z odločitvijo vodstva se bo zdravstveno stanje samo še bolj zaostrilo,« je na celjsko bolnišnico danes pisal Samo Fakin, član sveta zavoda, pismo pa je v vednost poslal tudi na ministrstvo za zdravje.
Fakin je ogorčen nad podatkom, da v ponedeljek bolnišnica, ki stoji sredi poplavljene regije, ne bo delovala. Po njegovem bi morali imeti okrepljene ekipe, dežurni bi morali biti vsi predstojniki. Leta 1998, ko je bilo v bolnišnici en meter vode, se je delalo, pa so bile tudi elektroomarice v vodi in so aparate za dializo vrteli ročno, zdaj, ko v bolnišnici ni vode, pa se ne bo delalo, ne more razumeti nekdanji minister.
Direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić je kljub obvestilu na njihovi spletni strani dejal, da odločitev o tem, ali bodo v ponedeljek delali ali ne, še ni uradna in da jo še sprejemajo. Dokončno se bodo odločili danes, pri čemer bi jim prav prišlo navodilo ministrstva za zdravje. Zdaj so ga le dočakali.
V njem piše, naj javni zdravstveni zavodi in koncesionarji v javni zdravstveni mreži naročenih pacientov ne odjavljajo. Delo organizirajte tako, da bo za ponedeljek naročene programe možno izvesti, pri čemer upoštevajte delovnopravno zakonodajo v zvezi z odreditvijo nadur in plačilom dodatkov na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan.
Ministrstvo za zdravje predlaga, da se zdravstvenim delavcem, ki so bili neposredno prizadeti v poplavah, kljub zgoraj napisanemu vseeno omogoči prost dan. V izogib nesporazumom priporočajo, da paciente obvestijo, da bodo zdravstvene storitve v njihovi organizaciji potekale nemoteno in se prepričajo, da bodo na naročene storitve kljub novim okoliščinam vseeno prišli. O predvidenem obsegu dela naj obvestijo tudi povezane izvajalce (npr. izvajalce nenujnih prevozov).
Na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije v tem trenutku težko ocenjujejo dodatne stroške dela iz naslova opravljanja dela na dela prost dan, saj ne vedo, kako bodo direktorji konkretno organizirali delo v posameznih zavodih. »Dejstvo je, da bo v primerih plačila za delo v nadurah na dan praznika višje za 30 odstotkov dodatka za nadure in za 120 odstotka za praznični dodatek na osnovno urno postavko.
V UKC Ljubljana niso čakali na navodilo ministrstva, pač pa so se že včeraj odločili, da bodo svojim pacientom zagotovili vse zdravstvene storitve – tako ambulantne kot bolnišnične –, ki so bile za 14. avgust predvidene, je sporočil generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug svojim zaposlenim.
»Prosim, da sporočite vsem oddelkom, da zagotovijo prisotnost toliko kadra, kolikor ga potrebujemo za izvedbo vseh storitev, in nobenih storitev ne odjavljate ali prenaročajte pacientov. Podporni kader, na primer tajništva, pa lahko koristijo praznik in pomagajo zunaj UKC,« je pisal včeraj generalni direktor UKC Ljubljana vodjem oddelkov.
V pojasnilu je Jug še zapisal, da »izvaja UKC Ljubljana solidarno dejavnost v vsem svojem delovanju, zato bomo solidarnost na dan solidarnosti v UKC Ljubljana izrazili na način, da bomo opravili vse predvidene zdravstvene storitve za bolnike«. Predlog je predstavil tudi predstavnikom sindikatov v UKC, ki so ga podprli. Zaposleni bodo za delo na praznični dan prejeli plačilo po zakonu, ki predvideva za delo na prost dan dodatek k opravljenim uram.
Iz Onkološkega inštituta so, še preden je prišlo navodilo ministrstva, sporočili, da bo obravnava bolnikov, ki so naročeni v ponedeljek, potekala kot običajno – po prvotnem načrtu dela inštituta, ki je bil določen, preden je Državni zbor RS potrdil ukrep Vlade RS o dela prostem dnevu. »Če se zaradi izrednih okoliščin, ki so jih povzročile nedavne poplave, bolniki ne morejo udeležiti obravnave na OI, naj to sporočijo s klicem v klicni center na telefonsko številko 080 29 00, kjer jim bodo dodelili nov termin.«
Dr. Natalija Krajnc, strokovna direktorica SB Slovenj Gradec, je prav tako še pred navodilom ministrstva dejala, da bo pri njih ambulantno delo teklo nemoteno. Tudi operacije se bodo pri naročenih pacientih opravile, delovale bodo tudi podporne službe. Delali bodo tisti zaposleni, ki v teh razmerah lahko, je dejala. Trenutno je pri njih zaradi prekinjenih cestnih povezav in zaradi škode, ki so jo utrpeli doma, odsotnih 145 posameznikov oziroma 15 odstotkov zaposlenih.
V celjski bolnišnici podatke o prizadetih zaposlenih v poplavah še zbirajo. Po trenutno zbranih podatkih ima škodo v poplavah več kot 50 zaposlenih, a zaradi koriščenja letnih dopustov to ni popoln podatek. Zaposlenim omogočajo koriščenje izrednega plačanega dopusta oziroma v primeru odsotnosti iz dela zaradi zaprtih cest odsotnost z nadomestilom skladno z delovnopravno zakonodajo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji