Vsi križi Mercatorjevih dobaviteljev

Ljubljana – Kupci že nekaj časa opažamo vse več hrvaških izdelkov na policah Mercatorjevih trgovin. Na družbenih omrežjih je zaslediti tudi informacije, da se vrste slovenskih dobaviteljev najboljšega soseda krajšajo, slišati je o pritiskih na cene in poskusih, da se jih zamenja z hrvaškimi dobavitelji. Ti pritiski naj bi bili po izjavah naših sogovornikov močni tudi pri izdelkih, ki jih prodajajo pod Mercatorjevo trgovsko znamko.



V Mercatorju potrjujejo, da se je delež slovenskih dobaviteljev izdelkov, ki jih prodajajo pod svojo trgovsko znamko, zmanjšal. Zdaj znaša delež v skupni prodaji 63 odstotkov. Koliko je znašal prej, niso razkrili, po naših informacijah pa je bil v preteklosti delež slovenskih dobaviteljev v trgovski znamki okoli dvajset odstotnih točk višji. Dobavitelji si o pritiskih seveda ne upajo javno govoriti, saj si zamere trgovcev, ki so kupci njihovih izdelkov ne morejo privoščiti.





Po trditvah naših sogovornikov je v menjave dobaviteljev v nekaterih primerih v preteklosti zahteval celo sam prvi mož propadlega Agrokorja Ivica Todorić. »Nekatere menjave dobaviteljev so se zgodile iz ekonomskih razlogov, torej nižjih cen njihovih izdelkov, nekatere menjave slovenskih dobaviteljev pa so bile vse prej kot cenovno utemeljene. Ekonomskih razlogov za njihovo nadomestitev z drugimi dobavitelji ni bilo. Pritiski so bili veliki, bili so tudi posledica velikih pričakovanj hrvaških proizvajalcev iz sistema Agrokor,« razlaga sogovornik, ki je bil aktivni udeleženec pri takratnih in poznejših pogovorih Mercatorja z dobavitelji.



Tako so v najboljšem sosedu v programu trgovske znamke zamenjali moko slovenskega proizvajalca, narejeno iz slovenske pšenice, s hrvaško, podobno se je zgodilo s slovenskim proizvajalcem olja za Mercatorjevo blagovno znamko. Enaka je bila usoda dobavitelja Vinske kleti Goriška brda ter dobavitelja kisa in sveč.

Tisti dobavitelji, ki so ostali, so bili soočeni tudi s slabšimi pogoji plačil. Pritiski so se po neuradnih informacijah dogajali tudi pri zamikih samih plačil slovenskim dobaviteljem, tudi na račun zamika plačil slovenskim dobaviteljem. Srbski dobavitelj olja za Mercatorjevo trgovsko znamko je bil deležen celo avansov.



Na začetku leta 2015 so imeli v Mercatorju na policah 5260 izdelkov, ki so jih prodajali pod lastno trgovsko znamko. Med njimi je bilo 1289 artiklov iz Slovenije, z njimi pa so naredili 70 odstotkov prometa med vsemi izdelki trgovske znamke. Število izdelkov Mercatorjeve trgovske znamke se je do letos zmanjšalo na skupaj 3122, ključni vzrok je izločanje določenih tekstilnih izdelkov.


 

Novi lastnik, novi »prijemi«

Pred časom smo v Delu razkrili, da je bil nekdanji izvršni podpredsednik Agrokorja Darko Knez prek dveh podjetij (Labud in Badel), v katerih je bil direktor, prokurist in solastnik, pomemben dobavitelj Mercatorja. Dobavljal je tudi izdelke pod trgovsko blagovno znamko. Knez ni več nadzornik, je pa še vedno dobavitelj.

Poprevzemno dogajanje v Mercatorju, ki za zdaj še ni prenesen na družbo Fortenova, naslednico propadlega Agrokorja, je spremljalo pisanje, da je bilo stiskanje dobaviteljev v preteklosti v primerjavi z Agrokorjevimi prijemi prav nežno, dobavitelji so bili soočeni celo s »predlogi«, naj prispevajo na poseben račun deset odstotkov letnega prometa, ki so ga ustvarili bodisi v Mercatorju ali Konzumu.