»Vseh samomorov nikoli ne bomo znali preprečiti.«

Ljubljana – Slovenija je imela v letu 2018 najnižji samomorilni količnik, odkar smo ga v letu 1965 začeli spremljati: 17,08 smrti na sto tisoč prebivalcev ali 353 oseb, ki je položilo roko nase, od teh 274 moških. Letos bo v spomin nanje in v in v izkaz solidarnosti s svojci prvič opozarjala rumenooranžna pentlja.

V zadnjih dvajsetih letih je to kar tretjinski upad, a razloga za veselje kljub vsemu nimamo, saj v evropskem merilu ostajamo v samomorilnem vrhu, pomoč strokovnjakov še vedno potrebuje več tisoč mladostnikov in otrok, strokovnjakov pa primanjkuje in tudi regionalna slika še vedno kaže izrazito regionalno variabilnost, kot je na današnjem srečanju z novinarji povedala Saša Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Večji del ljudi, ki so storili samomor, prihaja z vzhoda države: iz Savinjske regije, Zasavja, Posavja ter Gorenjske, najmanj samomorilnih misli se poraja prebivalcem Obale in Goriškega.



In razlogi za samomor? Gre za preplet različnih dejavnikov od medosebnih do družbenih, sprožilci pa so družinski spori, nesoglasja s starši, težave v šoli, z vrstniki, s homoseksualnostjo, stisk je veliko pri zapornikih ...  Zastrašujoče je, da v Sloveniji o samomoru, kot so priznali v anketi,  razmišlja tretjina mladih do 18. leta. »Žal je strah pred odprto komunikacijo o samomoru še vedno prisoten. Prav tako občutki krivde pri najbližjih, a najbrž vseh samomorov ne bomo znali nikoli preprečiti,« ugotavlja specialna klinična psihologinja  Anamarija Zavasnik.

Mladi svoje najbolj temačne misli - tudi o samomoru - najpogosteje zaupajo prijateljem pod pogojem, da jih ne bodo izdali. Kako v takih primerih ukrepati? »Povedati mladim, da so to obljube, ki jih morda lahko tudi prelomijo in se obrnejo na šolsko svetovalno sluzbo,« odgovarja Vita Poštuvan iz centra za raziskovanje samomora na primorski Univerzi. 



V Sloveniji se s preprečevanjem samomora ukvarjajo številne inštitucije prek mnogih projektov, kot je denimo projekt celjskega Nijz To sem jaz. Na 55 strokovnjalov v njihovi spletni svetovalnici se je v 18 letih na tisoče mladih obrnilo s 45.000 vprašanji ali s 3000 težavami na dan. Anonimnost je zajamčena, in to pri mladostnikih in otrocih veliko šteje. V mreži je trinajst svetovalnic, ki jih pomaga sofinancirati 74 občin. Precej »opuščeno« področje, ki bo zahtevalo angažma medicinske stroke v naslednjih letih, je pomoč žalujočim po travmatski smrti.