Robertu Golobu bodo pisali, da vetrnic nočejo

Medtem ko elektrarniška družba Kelag na avstrijski strani obmejnega hriba Košenjak (Hühnerkogel) intenzivno gradi vetrno polje z osmimi vetrnicami, na slovenski strani hriba, kjer nameravajo Dravske elektrarne Maribor (DEM) postaviti tri, gradbenih strojev še ni. Številnim domačinom na Ojstrici in Goriškem vrhu bi bilo prav, če bi tako tudi ostalo.

DEM želi na dveh slemenih, med Morijevim in Koboltovim vrhom, v smeri vrha Košenjaka, na nadmorski višini 1245 metrov, postaviti tri vetrne turbine z močjo po 3,5 megavata. Visoke bodo med 105 in 135 metri, med seboj bodo oddaljene dobrih 500 metrov. Stale bodo na 25 metrov širokem betonskem temelju. Investitor zatrjuje, da bo namestil tehnološko izpopolnjene vetrne turbine. Tako bo tudi na Paškem Kozjaku, kjer bodo stali štirje vetrni agregati z močjo po 3,5 megavata, in v Rogatcu, kjer bo vetrnic s tako močjo kar šest.

In kako daleč so projekti? V Dravskih elektrarnah Maribor pojasnjujejo: »Pri projektu vetrne elektrarne Ojstrica smo skladno z zakonom o urejanju prostora na ministrstvo za okolje in prostor poslali okoljsko poročilo in čakamo na mnenje o njegovi ustreznosti. Pri projektih vetrne elektrarne Paški Kozjak in vetrne elektrarne Rogatec pa so v izdelavi strokovne podlage, potrebne za pripravo okoljskih poročil«.

Prva avstrijska vetrnica bo stala kilometer od kmetije na slovenski strani. Tea Lubej, ki je s svojo družino med tistimi prebivalci Ojstrice in Goriškega vrha, ki vetrnicam nasprotujejo, pravi, da za domačine avstrijske vetrnice ne predstavljajo velikega problema, saj so za hribom in manjše moči kot slovenske. Motijo jih načrtovane domače, ki jih bodo Lubejevi dobili manj kot kilometer od svoje domačije. »Ljudje pričakujejo odškodnino, a se ne zavedajo, da jo bodo dobili le tisti, od katerih bo DEM zemljo odkupil ali najel,« opozarja sogovornica, ki si za družino ne želi denarja, ampak varno in zdravo življenjsko okolje.

Vsi si obetajo koristi

Na občini, ki je leta 2014 z gradnjo vetrnic na območju Dravograda soglašala, so nasprotnikom gradnje pojasnili, da to ni njihov projekt, zato naj se obrnejo na investitorja. To so tudi storili, a so jim na sedežu DEM rekli, da razumejo njihov boj, a da so se tudi oni pripravljeni boriti za svoje interese.

»Verjamemo, da bo imel novi predsednik vlade več posluha za nas, ki bi morali živeti v neposredni bližini. Srečo imamo, ker je za razliko od marsikoga strokovnjak na tem področju in prepričana sem, da bo uvidel nesmotrnost in celo škodljivost projekta. Nerealni obeti, pregrob poseg v naravo, premajhna oddaljenost od bivališč in s tem močen vpliv na zdravje ljudi nikakor ne morejo upravičiti zanemarljivega deleža električne energije, ki bi ga lahko dosegli s tremi vetrnimi elektrarnami. Ko se človek realno poglobi v podrobnosti, ni težko ugotoviti, da gre za obete subvencij, pohlep investitorjev, razne finančne injekcije občini in nekaterim posameznikom. Očitno je, da so pri tem projektu »'zelena' samo drevesa, ki bodo v ta namen posekana,« pove Tea Lubej, ki namerava novega predsednika vlade čim prej seznaniti s problematiko.

Težave DEM z dovoznimi potmi

Čeprav država Slovenija in lokalna skupnost nista stranki v postopku, države očitno ne zanima, kaj se dogaja na njeni severni meji, kljub dogovoru, da sta se Slovenija in Avstrija v obmejnem pasu dolžni vzdržati kakršnihkoli gradenj, še manj, da bi za Kelagov projekt zahtevala študijo vplivov na slovensko okolje. Podobno se obnaša tudi dravograjska občina, ki so ji investitorji v maniri dobrososedskih odnosov pred letom dni samoiniciativno predstavili načrte za gradnjo, o tem, kaj se trenutno dogaja na gradbiščih ob meji, pa nimajo nobenih informacij.

Medtem DEM išče dostopne poti za dovoz največjih kosov vetrnic na gradbišče. Pogovarja se tudi z avstrijskim Kelagom, župan občine Muta Mirko Vošner pa je potrdil, da DEM preigrava tudi možnosti, da bi do gradbišč pristopal iz občine Muta.